»Hrvaška« kontaminacija

Zgodba je bila idealna za zgražanje nad nepripravljenostjo Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. Veterinarska uprava je prepovedala prodajo mleka na šestih mlekomatih, potem ko je interni nadzor pri odkupovalcu mleka v eni od pošiljk zaznal povečano koncentracijo aflatoksina. Gre za kancerogeni izloček plesni Aspergillius flavus. Kontaminacija mleka nakazuje, da so se krave molznice prehranjevale s krmo, na kateri se je – po navadi se to zgodi zaradi neustreznega skladiščenja – razvila plesen.

Prvi podatki so nakazovali, da je za kontaminacijo mleka kriva krma, ki izvira iz Hrvaške. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo namreč krme od tam ni več treba uvažati. Ker je naša južna soseda zdaj del notranjega trga, lahko krmo od tam preprosto pripeljete. Hrvaška je imela lani velike težave z aflatoksini v mleku, tamkajšnja največja proizvajalca Dukat in Vindija sta bila prisiljena odpoklicati nekaj pošiljk.

A kot se je izkazalo, je bila hrvaška krma manjši del problema. Velika večina kmetij, ki jim je bila v minulih dneh izrečena začasna prepoved oddaje mleka, je sporno krmo, šlo je za koruzo, dobila iz Prekmurja, kjer ima ena od gorenjskih kmetijskih zadrug svoje silose. »Slovenska kontaminirana krma je bila na precej široki distribucijski listi,« pravi direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič. »Pomesti moramo pred svojim pragom.« Na podlagi distribucijskega seznama so minuli konec tedna preventivno prepovedali oddajo mleka s 54 kmetij, ki so kupile sporno prekmursko krmo.

Koliko kontaminiranega mleka je bilo prodanega pred odkritjem, ni znano. »Ker organizatorji odkupa mleka precej pogosto testirajo mleko za vsebnost aflatoksina, to mleko ni bilo dolgo v prodaji,« zagotavlja Čadonič Špeličeva. »Tudi če je bilo, pa je bilo naprodaj v zelo razredčeni obliki, saj je bilo kontaminirano mleko pomešano z nekontaminiranim.« To seveda, kot takoj doda, nikakor ne opravičuje ravnanja tistih, ki so kontaminacijo dopustili.