Samo Šalamon in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije: Orchestrology
2014, KGOSF
Če bi morali posebej omeniti kakšnega domačega glasbenika, ki je v preteklem desetletju naredil bliskovit preboj iz relativne anonimnosti v sam vrh svetovne glasbene produkcije, bi bil to zagotovo Samo Šalamon, mariborski jazzovski kitarist, ki je z albumom Ornethology (2003) prepričal svetovno strokovno javnost, nato pa je šla njegova pot samo še navzgor.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Če bi morali posebej omeniti kakšnega domačega glasbenika, ki je v preteklem desetletju naredil bliskovit preboj iz relativne anonimnosti v sam vrh svetovne glasbene produkcije, bi bil to zagotovo Samo Šalamon, mariborski jazzovski kitarist, ki je z albumom Ornethology (2003) prepričal svetovno strokovno javnost, nato pa je šla njegova pot samo še navzgor.
Pri tem je treba poudariti, da je bila ta pot podprta z ogromno dela, ki ga je, poleg neverjetnega glasbenega angažmaja, vložil v organizacijo nastopov, samopromocijo in mreženje ter sodelovanje s široko paleto glasbenikov sodobnega jazza. Šalamonova kitara, njegove tehnike igranja, glasbeniki, s katerimi sodeluje, in doslej objavljenih 16 albumov pričajo o izraziti odprtosti in hiperproduktivnosti glasbenika, ki se dobro znajde v vseh glasbenih žanrih. To so seveda kmalu ugotovili tudi vodilni jazzovski mediji (All About Jazz, Jazz Times, Penguin Jazz Guide …); Penguin Jazz Guide je pred nekaj leti njegov plošček Ornethology uvrstil med 1001 najboljšo ploščo vseh časov.
Prvič z orkestrom, Samo Šalamon
© Dejan Bulut
A podobno kot glasbeniki v drugih slovenskih umetniških zvrsteh je tudi Šalamon potreboval priznanje v tujini, preden so ga zares začeli ceniti doma. Težava tiči v precejšnji marginalizaciji jazza v primerjavi z drugimi, manj večplastnimi glasbenimi zvrstmi, pa tudi v tabloidizaciji medijev.
Vendar so to težave, ki Sama Šalamona ne motijo pri udejanjanju kompleksnih projektov. Pred kratkim smo ga imeli priložnost slišati v ameriški in evropski inačici njegovega Bassless Tria ali kvarteta, s katerim bo letos izdal še en album, projekt, poimenovan Free Strings: Orchestrology, pa je eden njegovih kompleksnejših projektov, saj vključuje sodelovanje s štirinajstčlanskim Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije (KGOSF) in z dolgoletnim sodelavcem, bobnarjem Robertom Danijem.
Projekt je poseben tudi zato, ker gre za prvo Šalamonovo sodelovanje z orkestrom, kar odpira nekoliko drugačne poglede na njegovo glasbo, zlasti če vemo, da je glasbeno pot začel s študijem klasične kitare; poseben pa je tudi za sam orkester, saj v trinajstih Šalamonovih avtorskih kompozicijah (od tega desetih že prej objavljenih) potekajo idilične interakcije med svobodnimi ritmi Roberta Danija, kompleksnimi vložki godalnega orkestra in Šalamonovimi kitarskimi vložki, ki se izrazito prilagajajo strukturi celotnih kompozicij.
Pri tem je zanimiva žanrska mešanica, ki iz tega nastaja, saj se giblje med harmonično usklajenostjo skladbe White Herons on Green Meadows in dramatičnostjo skladbe Miss Sarcasm, kjer se orkester, Šalamon in Dani združijo v eksplozivni mešanici rocka, jazza in eksperimentalne glasbe.
Plošček, ki nas sočasno popelje v svet jazza in klasike, in odlična reinterpretacija glasbene ustvarjalnosti Šalamona samega.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.