Bodi to, kar si

Moškim zvezdnikom iz zahodnega sveta je večinoma prizaneseno s kritikami videza in osebnosti, če jih ravno ne aretirajo zaradi umora žene ali pa jih ne zalotijo pri antisemitskih pripombah in kronični nezvestobi.

Ženske zvezde teh privilegijev nimajo. Predvsem zato, ker velja, da so prav ženske ciljno občinstvo tabloidov, ki nam sodobni koncept zvezdništva prodajajo. Ti so z razvojem agresivne paparaci kulture že zdavnaj opustili fabriciranje »božanstev na zemlji« iz znanih, zato pod fotografijami njihovih vsakdanjih izletov v supermarkete potrebujemo zgodbe, s katerimi se lahko poistovetimo.

Klasična tabloidna debata o zvezdniškem celulitu ni več zanimiva. Predvsem zaradi novonastale paradigme kozmetične industrije, ki se nagiba v prid navidezne družbene odgovornosti, v okviru katere se »kritičnim potrošnikom« prodaja »resnična lepota«. Temu se odlično prilagajajo številne samozavestne alfa zvezdnice (na primer pevka Beyonce), ki kritizirajo zlobni ustroj šovbiznisa. Ta dekleta objektivizira, jih sili v hujšanje in lepotne operacije, one pa se tega ne gredo. Sporočajo nam: bodite to, kar ste. Pa čeprav nam njihova podoba v resnici govori, da to, kar smo, še vedno ni tako dobro kot tisto, kar so one.

Zaradi takšnega diskurza so posebej na udaru mlade in neizkušene zvezdnice, ki še ne zmorejo tako »pametnih« stališč. A če želijo nasvet, kako ta hip najbolj ugajati, naj se obrnejo na ameriško igralko Jennifer Lawrence.

Njen govor na lanski podelitvi oskarjev, ko so jo pri dvaindvajsetih nagradili za glavno vlogo v filmu Za dežjem posije sonce, je bil spektakularen, še preden je prišla na oder. Že na rdeči preprogi se je, oblečena v belo Diorjevo krinolino, novinarki sproščeno pritoževala, da je lačna in da si želi predvsem večerje v McDonaldsu. Ob razglasitvi zmage se je na poti do odra najprej spotaknila na stopnicah, potem pa kolege v dvorani nagovorila z besedami: »Vem, da stojite samo zato, ker sem padla, in to je precejšnja sramota. Ampak hvala.«

Lawrenceova je nefiltrirana, skromna, pa še nadarjena, privlačna in duhovita. Čeprav ustreza zahtevnim zahodnim merilom lepote, pravi, da za vlogo nikoli ne bi hujšala, in uteleša »bodi to, kar si« kulturo, katere najzvestejši ambasadorji so družabna omrežja.

Med slavne so jo uvrstili, potem ko je po manj opaznih televizijskih vlogah leta 2010 nastopila v neodvisni drami Na sledi očetu. Nominirali so jo za oskarja, a poleg hvalospevov o igralskih sposobnostih se je počasi izrisoval še pomembnejši talent – za zvezdništvo. Prihajale so nove vloge in v intervjujih je vedno bolj ugajala s svojo ravno prav trapasto, razgledano in resnicoljubno javno persono. Postala je dekle, ki novinarje na rdeči preprogi simpatično nahruli, ko ji razkrijejo končni razplet serije Domovina, ki ga še ni videla, oziroma dekle, ki soigralce na premieri šaljivo osramoti z vprašanjem, kako kaj napreduje zdravljenje trdovratnega izpuščaja. Pa ji tega nihče ne zameri.

Vse njene poteze primerjajo s potezami vrstnic iz šovbiznisa in Lawrenceova zmaguje. Njena vloga uporniške junakinje Katniss v utopični najstniški sagi Igre lakote je v primerjavi z nergaško razpoloženo Kristen Stewart, ki se je v prav tako najstniškem Somraku ubadala pretežno s trapastimi ljubezenskimi tegobami, veliko boljša vzornica. In medtem ko se Anne Hathaway za oskarja zahvaljuje s solzami v očeh, se Jennifer ne jemlje tako resno. Zvezdniškim privilegijem se posmehuje in nas pomirja s trditvami, da nima razloga za aroganco, saj ne rešuje življenj, ampak igra v filmih, kar je v bistvu bedasto.

Neprestano nas opominja, da je na naši strani, da se zvezdniška kultura tudi njej zdi trivialna, hkrati pa se vede tako nerodno, kot bi se vedli sami, če bi se po nesreči znašli med zvezdniško elito. To vključuje tudi pozo oboževalke, ki ostane brez besed, ko jo ogovori Meryl Streep ali pa se znajde v bližini Brada Pitta.

Za stransko vlogo v Ameriških prevarah si je tudi letos prislužila nominacijo za oskarja (zlati globus je že odnesla domov) in imidža novinke na sceni ne bo mogla več dolgo prodajati. Sploh ne ob vztrajnem prikimavanju tistih, ki podeljujejo nagrade, in podatku, da je v zadnjih letih zaslužila okoli petindvajset milijonov dolarjev. »Občutek imam, da me bodo ljudje hitro zasovražili. Samo počakajte, pa boste videli,« se je preroško pošalila.