Kritika / Sunn O))) & Ulver: Terrestrials

Pomislite, najbolj kul bend v meniških kutah moči združi s kultnimi nordijskimi mistiki. Zasedbi Sunn O))) in Ulver ob izidu prve skupne plošče nista potrebovali tako rekoč nobene dodatne promocije.

Veselje fenov ob napovedi sodelovanja je bilo seveda razumljivo, presenetilo pa je, da je Terrestrials te dni postal album, o katerem so se razpisali tako rekoč vsi pomembnejši portali, tudi tisti sredinski in celo nekateri mainstreamovski. No, obenem je to lep dokaz, da sta zasedbi že davno presegli okvire nišnih metalskih muzik, kamor so ju v začetku kariere najraje postavljali, pa čeprav pogosto proti njuni volji.

Obe skupini, Ulver in Sunn O))), sta si pravila namreč vedno razlagali povsem po svoje in obe je vselej najprej zanimalo glasbeno raziskovanje. Ker se tega lotevata zelo spoštljivo, sta jo dobro odnesli ne le pri metalcih, ampak tudi pri žanrsko neobremenjenih poslušalcih, ki stavijo na izvirnost, drznost, radovednost in navsezadnje preprosto na dobro glasbo.

Morda je nekoliko presenetljivo, predvsem, ker se Ulverja drži sloves skoraj norveškega nacionalnega bogastva, da mediji nekoliko bolj poudarjajo zasedbo Sunn O))), ki je bila menda tudi pobudnica sodelovanja. To se je zgodilo po enem od nastopov seattelskega dvojca na Norveškem pred petimi leti. Zvečer sta se obe zasedbi znašli v Ulverjevem studiu in padla je odločitev za »jam session«, ki se je končal ob zori naslednjega jutra. V letih, ki so sledila, so iz posnetega materiala izluščili najzanimivejše dele, dosneli nekaj dodatnih glasbil in izoblikovali tri daljše skladbe, ki so sedaj končale na plošči Terrestrials. Ker je ta izrazito cinematično atmosferična, se zdi, da sta zasedbi nadaljevali točno tam, kjer sta končali pred desetimi leti, ko sta se z eno skladbo poklonili filmarju Edu Woodu.

Je pa tokrat vendarle šlo za veliko bolj osredotočeno sodelovanje. Ker sta zadnja leta obe zasedbi gojili precej bolj poln, orkestralen, celo simfoničen zvok, je enaka podoba plošče Terrestrials pravzaprav pričakovana. Dronanje zasedbe Sunn O))) je še bolj subtilno in dinamično kot sicer, najbolj pa navduši v kombinaciji z Ulverjevim elektronskim teksturiranjem, polnim neoprijemljive mistike – pomislite na kakšnega Terryja Rileyja.

Gre za sodelovanje v najlepši podobi; obe zasedbi ohranita svoje značilnosti, obenem pa jih tudi spontano razširita. No, čeprav je plošča izvrstna, najbrž ne bo končala med vrhunci ne ene ne druge zasedbe, vprašanje pa je tudi, ali bo pustila kakšen trajnejši vtis. V zadnjem desetletju smo dobili kopico odličnih sorodnih albumov in Terrestrials iz te množice resnici na ljubo ne izstopa.

Je pa album najprej pač namenjen fenom obeh zasedb in ti ga bodo brez dvoma razgrabili. Najbrž pa bo obema prinesel tudi kakšnega novega poslušalca, navsezadnje tako kul sodelovanja niso prav pogosta.