Minister ostaja?

Kandidatka za ministrico za zdravje Alenka Trop Skaza je marsikoga presenetila s svojo izjavo, da ministrsko mesto lahko takoj zapusti, če bo zaznala, da stvari ne bo mogoče peljati v smeri reševanja problem zdravstva. Kako razumeti to izjavo? Sam sem jo razumel kot opozorilo svojim bodočim kolegom-ministrom in predsednici vlade, da se misli resno lotiti svojega dela. Tako kot mnogi v Sloveniji, je najbrž tudi ona ugotovila, da ministri kar prevečkrat dajejo vtis, da se ne zavedajo resnosti položaja v katerem je Slovenija. Zato jim vnaprej sporoča, da pričakuje ustvarjalno sodelovanje v skupno dobro prebivalcev Slovenije, sicer bo odstopila in odgovornost bo njihova. Njej to ne bo težko najti službo, saj je uveljavljena strokovnjakinja, hudo bo pa za tiste, ki iščejo simpatije pri volivcih.

V teh igricah v zvezi z novo koalicijsko pogodbo se je posebej »izkazal«, zopet enkrat, Karel Erjavec. Starejša generacija vsekakor odobrava njegovo vztrajanje, da poizkuša čim bolj zavarovati prejemke upokojencev. Hkrati se pa čudijo, da še ni spoznal, da je za starejšo generacijo najmanj tako pomembno, kot so varne pokojnine, pomembne tudi dobro delujoče in dostopne zdravstvene storitve. Zato je bilo presenetljivo, da s tako odločnostjo, kot brani pokojnine, ni dal podporo »svojemu« ministru za zdravje Gantarju. Še bolj presenetljivo je to, da se je na vsak način hotel odkrižati iz kvote DeSUS-a ministrstvo za zdravje, tako pomembnega zlasti za starejšo generacijo in se je zapičil v pridobitev najbolj enostavnega ministrstva. Ali je ministrstvo potreboval samo za to, da je nekemu svojemu zaslužnemu članu stranke priskrbel dobro plačano mesto?

Ne nazadnje ne smemo pozabiti tudi na »zasluge« predsednika SD, profesorja politologije Igorja Lukšiča, ki nam je odprl oči, da je politična higiena pomembnejša od dobrega delovanja ministrstva za zdravje. Le koliko časa se bodo politiki še igrali z usodo prebivalcev in države Slovenije?