Borut Mekina

 |  Mladina 8  |  Politika

Eldorado za donatorje

Neregulirane, milijonske donacije farmacevtskih družb zdravnikom za njihovo »izobraževanje«

Vane Antolič, predstojnik ortopedije v ljubljanskem UKC, osumljen korupcije in prejemanja donacij za »izobraževanje«.

Vane Antolič, predstojnik ortopedije v ljubljanskem UKC, osumljen korupcije in prejemanja donacij za »izobraževanje«.
© Klemen Korenjak, PlanetSiol.net

Med javnimi ustanovami največ donacij ne dobivajo občine ali država, temveč bolnišnice. Pri tem največkrat ne gre za javne donacije medicinskih pripomočkov ali zdravil, temveč za »tihe« donacije, namenjene »izobraževanju« zdravnikov. Teh je bilo v ljubljanskem kliničnem centru lani za 1,4 milijona evrov in predlani za 1,6 milijona evrov, v mariborskem kliničnem centru pa jih je na leto od 600 do 700 tisoč. Donacij v naravi ali denarju, namenjenih za nakup opreme oziroma medicinskih pripomočkov, je bilo v tem času enkrat manj. Zakaj, je znano – zdravniki so namreč tisti, ki odločajo o nakupu zdravil ali njihovem uvrščanju na t. i. pozitivno listo, ki jo plačujejo zavarovalnice.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 8  |  Politika

Vane Antolič, predstojnik ortopedije v ljubljanskem UKC, osumljen korupcije in prejemanja donacij za »izobraževanje«.

Vane Antolič, predstojnik ortopedije v ljubljanskem UKC, osumljen korupcije in prejemanja donacij za »izobraževanje«.
© Klemen Korenjak, PlanetSiol.net

Med javnimi ustanovami največ donacij ne dobivajo občine ali država, temveč bolnišnice. Pri tem največkrat ne gre za javne donacije medicinskih pripomočkov ali zdravil, temveč za »tihe« donacije, namenjene »izobraževanju« zdravnikov. Teh je bilo v ljubljanskem kliničnem centru lani za 1,4 milijona evrov in predlani za 1,6 milijona evrov, v mariborskem kliničnem centru pa jih je na leto od 600 do 700 tisoč. Donacij v naravi ali denarju, namenjenih za nakup opreme oziroma medicinskih pripomočkov, je bilo v tem času enkrat manj. Zakaj, je znano – zdravniki so namreč tisti, ki odločajo o nakupu zdravil ali njihovem uvrščanju na t. i. pozitivno listo, ki jo plačujejo zavarovalnice.

V mestu Dunaj so nam povedali, da javne bolnišnice donacije lahko uporabijo le za svojo dejavnost – zdravljenje – in ne recimo za izobraževanje zdravnikov. In tudi mnoge druge države imajo to področje posebej urejeno. Na Finskem so takšne donacije prepovedane, v Angliji in Franciji se nanje plača poseben davek, na Švedskem pa je dovoljena le donacija do polovice zneska izobraževanja. V Sloveniji to področje zakonsko ni urejeno, je pa kljub temu protikorupcijska komisija že leta 2008 in 2009 določila, da med donacijami proizvajalcev zdravil in medicinske opreme in konkretnimi zdravniki, »ne sme biti nikakršne neposredne povezave«. Kar recimo pomeni, da bi lahko farmacevtske družbe denar donirale na splošno bolnišnici.

V praksi se to ne dogaja, donatorske pogodbe se še zmeraj sklepajo med podjetji in bolnišnico tako, da farmacevtske družbe v njej kot prejemnika določijo posamezni oddelek ali kliniko. Nato pa, kot smo še izvedeli, neuradno ali v spremnem dopisu bolnišnico obvestijo, za katerega zdravnika oziroma za kateri kongres je denar predviden.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.