Ponarejeni dokumenti

Roman Leljak, svetovalec stranke SDS za vprašanja arhivov SDV, je k enemu od razkritih dokumentov očitno »pozabil« pripeti pomembno prvo stran. Januarja letos je Leljak na seji komisije za peticije v parlamentu nekdanjega predsednika države Milana Kučana obtožil sodelovanja pri kriminalnih dejavnostih bivše Udbe. Da je Kučan že leta 1972 vedel za primer kasneje ugrabljenega emigranta Stjepana Crnogorca, menda dokazuje informacija zvezne SDV o diverzantsko-terorističnih dejavnostih zoper SFRJ. S tem dokumentom naj bi bil Kučan po Leljakovih trditvah seznanjen. To pomeni, kot je na seji poudaril Vinko Gorenak, da se Kučan spreneveda, »zavaja« in »laže«.

A Milan Kučan, ki se je ta teden udeležil že tretjega nadaljevanja seje, na kateri poslanci razpravljajo o zločinih nekdanje tajne policije, je s seboj prinesel prvo stran omenjenega dokumenta, ki dokazuje nasprotno. Dejal je, da je šel sam v arhiv preverit Leljakove navedbe, pri čemer je ugotovil, da ta poslancem ni predložil bistvenega dela dokumentacije, to je informacije o prejemnikih dokumenta. Na tej prvi strani, ki jo je Kučan prinesel s seboj, med prejemniki ni naveden. Leljak, ki ga je Kučan obtožil manipulacije, je dejal, da mora sam »preveriti« avtentičnost strani.

Podoben primer smo sicer imeli že prejšnji mesec, ko je Leljak Kučana obtožil, da naj bi bil o primeru Crnogorac razpravljal julija 1972 na seji sekretariata centralnega komiteja zveze komunistov. Nato je Kučan objavil magnetogram omenjene seje, ki ga je pridobil iz arhiva in iz katerega je razvidno, da razprave o tem primeru ni bilo.