Kritika / Potepuh Tomaž
Tom le cancre, 2012
Manuel Pradal
zadržan
Prepovedane igre.
Tom le cancre, 2012
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
zadržan
Prepovedane igre.
Potepuh Tomaž izgleda kot francoska verzija filma Gremo mi po svoje, le da se ne dogaja pod Alpami, ampak v gozdu, kjer se izgubi gruča petletnikov.
Njihova učiteljica namreč nenadoma – spletom čudnih okoliščin – izgubi spomin. Petletnike potem potepuh Tomaž, njihov pošteni najditelj, 14-letna kombinacija Hucka Finna in Petra Pana, pozove, naj počnejo vse tisto, kar jim starši sicer prepovedujejo, če pač hočejo, da jih odpelje domov. In ker froci v hipu, tako rekoč nagonsko zrušijo vse “tabuje”, dobite Petdeset odtenkov sive skozi otroške oči, toda glede na to, da je njihova seksi, koketna in poletno odeta vzgojiteljica začasno amnezična, zamudijo veliko priložnost, da bi ji počeli reči, ki jih oni ne bi nikoli pozabili in ki se jih ona ne bi nikoli spomnila. Ne, ničesar ne podtikam – spomin je namreč izgubila prav zato, ker je zaužila prepovedani sadež. Še celo sleče se, pa ji otroci – ki so menda itak sodelovali pri pisanju zgodbe – kar sami rečejo, naj se lepo obleče. Ha.
(Kinodvor/Kinobalon)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi