Ahmedina Lozić

 |  Mladina 15  |  Družba

Mrtve duše

Fiktivni vpisi niso le na univerzah, pač pa tudi v srednjih šolah

Inšpektorat za šolstvo je od leta 2011 vodil deset inšpekcijskih postopkov v zvezi z domnevnimi fiktivnimi vpisi, od tega sedem na srednjih šolah v programih izobraževanja za odrasle. Ugotovil je več kršitev, med drugim, da so nekatere šole načrtno vpisovale več ljudi, kot je bilo predvideno, in sprejemale tudi tiste, ki so priznali, da potrebujejo le status, saj so s tem pridobivale dodatna finančna sredstva.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Ahmedina Lozić

 |  Mladina 15  |  Družba

Inšpektorat za šolstvo je od leta 2011 vodil deset inšpekcijskih postopkov v zvezi z domnevnimi fiktivnimi vpisi, od tega sedem na srednjih šolah v programih izobraževanja za odrasle. Ugotovil je več kršitev, med drugim, da so nekatere šole načrtno vpisovale več ljudi, kot je bilo predvideno, in sprejemale tudi tiste, ki so priznali, da potrebujejo le status, saj so s tem pridobivale dodatna finančna sredstva.

V programe izobraževanja odraslih se zaradi pridobitve ali ohranitve statusa vpiše veliko mladih. Odrasli, ki se odločijo za izobraževanje, namreč dobijo status udeleženca izobraževanja odraslih. Od leta 2006 so njihove pravice izenačene s pravicami rednih dijakov.

Razlog za fiktivne vpise so ugodnosti. Zakon o izobraževanju odraslih določa, da imajo udeleženci izobraževanja odraslih do dopolnjenega 27. leta starosti pravico do zdravstvenega zavarovanja, štipendij, subvencioniranih prevozov, opravljanja del prek »študentskih servisov«. V programih izobraževanja za odrasle navadno ni organiziranega pouka, udeleženci morajo opraviti izpite in napisati seminarske naloge, a omejitev, do kdaj in koliko izpitov morajo opraviti v šolskem letu, praviloma ni.

Ravnateljica Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper Branka Žerjal pravi, da se je z gospodarsko krizo število fiktivno vpisanih povečalo. »Gre za širši družbeni problem, gospodarski problem, saj ti ljudje ne najdejo služb, to pa je priložnost, da vsaj nekaj zaslužijo.« Žerjalova prav tako pravi, da namen šol ni bil služiti s tak-

šnim vpisovanjem, in dodaja, da za vpise ne smemo kriviti mladih. »Ministrstvo dopušča takšne razmere. Fiktivni vpisi so bili že veliko pred to krizo, so in tudi še bodo. Država ne ukrepa, ker bi omejitev pomenila veliko povečanje brezposelnosti mladih in povečanje socialnih stisk številnih družin. Smo v začaranem krogu. Izhod je samo povečanje števila delovnih mest in odprava izenačitve statusa.«

Da šole niso načrtovale zaslužka s fiktivnimi vpisi, pravi tudi predstojnica koprske enote zavoda za šolstvo Alica Prinčič Röhler: »Gre za zakonit način vpisa, čeprav se nekateri vpišejo le zaradi ugodnosti, ki izhajajo iz statusa izrednega dijaka. Šole tega niso načrtovale, to se jim je preprosto zgodilo.« Koprska srednja ekonomsko-poslovna šola se od šolskega leta 2012/2013 prijavlja na razpis, s katerim točno določijo število prostih vpisnih mest. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer pa recimo izpiše tiste, ki ne plačujejo šolnine.

Na ministrstvu pravijo, da so v pripravi zakonske novele, ki naj bi omejile možnosti fiktivnih vpisov. Kakšne bodo, še ni znano.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.