Kritika / Grace monaška

Grace of Monaco, 2014
Olivier Dahan

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 21, 23. 5. 2014

proti

Kar je mož, je žena.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 21, 23. 5. 2014

proti

Kar je mož, je žena.

Grace monaška, otvoritveni film letošnjega festivala v Cannesu, telenovelistična karikatura najmučnejšega leta v življenju Grace Kelly, monaške princese, ki je svojega moža, monaškega princa, spoznala v Cannesu, je dejansko biografija ujetnice – ženske, ki obtiči v “zlati kletki”, blišču patriarhalne temnice. In ne more več ven. Ali bolje rečeno: ne pustijo je več ven.

Ker izgleda kot “stepfordska žena”, jo igra Nicole Kidman, ki dahne: “Vse, kar naredim ali pa rečem, je narobe.” Logično. Njen mož, princ Rainier III, alias Rainier Louis Henri Maxence Bertrand Grimaldi, alias Ray (Tim Roth), jo prepričuje, da ji lahko sam nudi vse tisto, kar ji nudi Hollywood. Zakaj bi odhajala ali pa si želela še česa drugega? Jasno, Hollywood je snemal pravljice o puncah, ki so se na koncu poročile s čarobnimi princi, Rainier pa je Grace Kelly, ki je v Labodu, svojem zadnjem filmu, igrala prav princeso, ponudil pravljico, v katero je lahko res stopila. In v kateri je lahko res živela. Za žensko ni nič represivnejšega od pravljic – in nič pogubnejšega od happy enda, ki pomeni natanko to: nikoli me ne boš mogla zapustiti! Vedno boš moja! Happy end je grožnja. Na drugi strani ulice pa stoji Alfred Hitchcock (Roger Ashton-Griffiths), ki Grace monaško, svojo nekdanjo muzo (Kliči U za umor, Dvoriščno okno), mami nazaj v Hollywood, v film Marnie – v svobodo. Za vlogo ji ponuja milijon dolarjev, s katerim bi si lahko kupila vso neodvisnost tega sveta, zato je v dilemi: naj bo princesa ali igralka? Dom ali kariera? Služenje možu ali neodvisnost? Da bi se lažje odločila, poskrbi francoski predsednik Charles de Gaulle, ki zagrozi z invazijo na to elitno davčno oazo – ne, moža v tem usodnem trenutku ne more pustiti na cedilu. Grace monaška je poziv ženskam, naj služijo svojim možem, materinstvo pa spremenijo v kariero, no, v “največjo vlogo svojega življenja”. Sporočila, ki jih pošilja ta film, igro, ki jo ponuja, in replike, s katerimi maha, lahko najdete le še v venezuelskih telenovelah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Nacistične tablice

Na slovenskih cestah lahko opazimo registrske tablice z neonacističnimi sporočili

TV komentar

Dovolj Pričevalcev

Naj si jih šefi TV Slovenija vrtijo doma, lahko na kavč in čaj povabijo kar Jožeta Možino

Priprave na vojno

ZDA obnavljajo opuščeno vojaško oporišče v Tihem oceanu