Grega Repovž

Grega Repovž

27. 6. 2014  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Mazanje rok

Z vsem začudenjem in sumničavo je treba spremljati zadnje dogodke, povezane z družbo Mercator. Čeprav ne gre dvomiti, da nekateri ministri v vladi – Metod Dragonja, Dejan Židan – mislijo resno, ko nasprotujejo prodaji družbe, pa je predsednici vlade Alenki Bratušek težko zaupati. Vse skupaj se zdi le kot predstava pred volitvami – morda tudi kot poskus zakriti sledi. Žal pri zadnjih odločitvah, ki omogočajo dokončno prodajo Mercatorja Agrokorju, vse sledi vodijo v kabinet predsednice vlade. Za Mercator in vse, kar se bo zgodilo z njim ter s celotno slovensko predelovalno industrijo, je odgovorna Alenka Bratušek.

Zato je toliko absurdneje, da se je tokrat odločila kazati na pretekle poteze Janeza Janše – pri čemer je doslej to pogosto storila popolnoma upravičeno. A tokrat ne. V ponedeljek je tako čisto mirno dejala, da vlada ne sme narediti napake, ki sta jo napravila Janez Janša in njegova vlada leta 2005, ko so Mercator prodali kupcem, ki za to niso imeli sredstev na računih. A Bratuškova je z Mercatorjem ravnala enako kot Janša – neodgovorno. Janša ga je zabarantal za vpliv v založniških hišah Delo in Večer, Bratuškova ga je več kot leto dni prepuščala jastrebom, ki so se odločili z njim zaslužiti, tako ali drugače. Pri tem seveda ne mislimo na Agrokor – interes tega je še najlegitimneši, nič ne skriva, Mercator želi kupiti, ker je mogoče z njim res dobro zaslužiti, ker je iz njega mogoče izčrpati veliko kapitala in pomagati preživeti Agrokorju samemu. Drugače rečeno: podcenjujoče je ravnanje Alenke Bratušek, podcenjujoča je njena šarada, ki se bo brez dvoma končala s skomiganjem z rameni ter opravičujočimi stavki, češ poskusili smo vse, imamo zagotovila, da ne bo odpuščanja – za katera je že vnaprej jasno, da so prazna, pri čemer sploh ne gre le za zaposlene v Mercatorju, ampak tudi za predelovalno industrijo in kmetijstvo, vezana na družbo in njene police. Vse leto je Bratuškova govorila, da vlada na prodajo Mercatorja ne more vplivati – tri tedne pred volitvami pa nenadoma lahko? Njena vlada se ni niti dotaknila uprav NLB in NKBM, ki sta imeli pri prodaji odločilno besedo. Ves čas je bila javno in tudi znotraj koalicije opozarjana, da gre za pomembno prodajo, s posledicami za celotno državo in njeno gospodarstvo, a vedla se je kot Borut Pahor, ki, ko je bil premier, nikakor »ni razumel«, zakaj naj bi bil projekt TEŠ 6 sporen. In ki se danes vede, kot da ne bi bil odgovoren zanj. A TEŠ 6 je njegov projekt in projekt njegove stranke.

Problem slovenske politike danes je predvsem nastopaštvo – prazno nastopaštvo. Seveda ni mogoče izključiti možnosti, da je pri prodaji Mercatorja prišlo tudi do podkupovanja. Potem bi ravnanje politike celo lažje razumeli. A veliko verjetneje je, da se je Alenki Bratušek zdelo pač bolj oportuno Mercator prepustiti usodi, ker si s tem ni želela mazati rok. A ravno zato so politiki imenovani na funkcije: s temi stvarmi si pač mora nekdo mazati roke. Upravljanje države je geostrateško razmišljanje in varovanje dolgoročnih interesov njenih prebivalcev. Toda slovenska politika še vedno ne razume, da je neoliberalni koncept problem, že tega ne prizna, hkrati pa noče videti, da je že zelo globoko ukoreninjen v družbo. Neoliberalni kapitalizem tako še vedno razume kot levičarsko psovko – ne pa kakor nekaj, kar je danes popolnoma prevzeto kot temeljni razvojni problem sodobne družbe. Če bi ti politiki brali vsaj tuje medije in videli, da tam nobelovci govorijo isto kot tisti, ki jih pri nas imenujejo skrajna levica – bi na primer vedeli, da New York Times, ki ni nikakršno levičarsko trobilo, obdobje Reagana in Thatcherjeve imenuje kontrarevolucija. Namesto tega danes na volilnih soočenjih še vedno gledamo politike, ki se do neoliberalnega kapitalizma sploh nočejo opredeliti, kot bi bilo zavračanje tega sistema nekaj, kar človeka naredi najmanj stalinista.

Do volitev je štirinajst dni. Temeljno vprašanje je, kako zaupati ljudem, ki se danes ne želijo do teh vprašanj opredeliti z jasnimi odgovori. Če danes tako kalkulirajo za vsak glas, bodo enako kalkulirali tudi takrat, ko bodo na oblasti. Tako kot je preračunaval Pahor, kako bi morebitna ustavitev projekta TEŠ 6 vplivala na priljubljenost njegove stranke, in tako kot je Bratuškova kalkulirala, kako bi morebitno vpletanje v Mercator vplivalo na priljubljenost njene vlade. To je pač naloga vlad – Angela Merkel, vzor celotne etablirane slovenske politike, s tem nima težav. Morda je pa z njo kaj narobe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.