Kustingrad

Višegrad v vzhodni Bosni vsako leto obišče nekaj deset tisoč turistov predvsem zaradi reke Drine in mostu, ki ga je dal v 16. stoletju zgraditi vezir Mehmed Paša Sokolović. Največ zaslug za to, da je most tako zaslovel, ima edini jugoslovanski Nobelov nagrajenec Ivo Andrić. Dvakratni prejemnik zlate palme v Cannesu, režiser Nemanja (Emir) Kusturica pa je pred dnevi prav v Višegradu odprl svojo novo stvaritev »Kamengrad« ali »Andrićgrad« in jo posvetil znanemu književniku srbskih in hrvaških korenin, ki se je rodil v etnično mešani Bosni. Srbi in Hrvati se še danes prepirajo glede ustrezne narodnostne opredelitve Iva Andrića. Srbi ga slavijo kot enega največjih srbskih književnikov, podobno kakor v Kusturici vidijo največjega še živečega srbskega režiserja in jih prav nič ne moti, da so nekateri njegovi predniki v preteklosti prestopili v islam.

Njegova nova »umetnina« stoji le slabih 200 metrov od starega Andrićevega mostu. Na drugi strani Drine, v Srbiji, je na pobočjih gore Zlatibor Kusturica pred leti postavil pravo umetno vas in jo poimenoval »Drvengrad«; danes je precejšnja turistična zanimivost. »Kamengrad« pa je pomanjšana urbana celota, z ulicami, trgi, gledališčem, kinodvorano, tržnico, zlatarno, knjigarno, gostinskimi lokali in pravoslavno cerkvijo. Na enem izmed trgov stoji spomenik Ivu Andriću, na drugem črnogorskemu (po mnenju večine Srbov srbskemu) pesniku Njegošu. Ena izmed ulic je poimenovana po slavnem atentatorju Gavrilu Principu. Mesto iz kamna so gradili tri leta na trikotnem zemljišču ob izlivu reke Rzav v Drino. Projekt je denarno podprla vlada srbske entitete v Bosni oziroma Milorad Dodik, nekaj sredstev je prispevalo tudi mesto Višegrad. S podjetjem Emira Kusturice so sklenili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu, katerega večinski lastnik je Kusturica. Skupna vrednost projekta je bila ocenjena na 20–25 milijonov konvertibilnih mark (10–12 milijonov evrov). Na odprtju, ki so ga pripravili ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, so bili prisotni najvišji predstavniki srbskega političnega življenja, pravoslavne cerkve in lokalnih oblasti, ki brez zadržkov podpirajo vse Kusturičeve projekte. Razpoloženje je bilo nadvse čustveno in vzneseno. Z nič manjšim navdušenjem so pred tremi leti postavili temeljni kamen, le da se je namesto tokrat prisotnega srbskega premiera Aleksandra Vučića takrat dogodka udeležil sedaj že bivši predsednik Srbije Boris Tadić. Vučić in Tadić sta predstavnika popolnoma nasprotujočih si političnih opcij v Srbiji, zato je nekdo pikro pripomnil da je Kusturici uspelo, kar je Miloševiću spodletelo – v svojem pravljičnem kamnitem mestu je združil vse Srbe.

Uveljavljeni režiser, glasbenik, podjetnik, politični komentator, rusofil … je nesporni ljubljenec srbske javnosti, predvsem zato, ker javno poveličuje svoje srbske korenine in srbsko zgodovino – spremenil si je celo ime. Pri njegovih gradbenih projektih se prepletata filmska in vsakdanja stvarnost; scenografija iz filma Življenje je čudež je postala realni okvir življenja v obliki »Drvengrada«, ki je postal pravljični turistični kraj, mesto iz kamna, v katerem so lokali ob odprtju pokali po šivih, pa je bilo menda ustvarjeno, da bi bilo scenografski okvir za snemanje filma Most na Drini, o katerem Kusturica sanja in razmišlja že vrsto let. A glavne preglavice mu, kot je povedal, povzroča vprašanje, kako prepričljivo bo v filmskem jeziku predstavil most kot glavni filmski lik, kar je Andriću v literarnem jeziku brez dvoma uspelo.

Da ne bi vse skupaj delovalo preveč idilično, se spomnimo, da je na začetku gradnje »Andrićgrada« Kusturica razburil javnost v hercegovskem mestecu Trebinje. Porušil je staro avstro-ogrsko vojaško utrdbo Petrinja, da bi kamne, iz katerih je bila zgrajena, vgradil v »svoj najboljši film«, kot je metaforično predstavil novo gradbeno uspešnico. Čeprav mu je to osebno dovolil župan Trebinja, mu je odvoz kamenja z barikadami preprečila skupina prebivalcev. Na enem izmed forumov so o tem zapisali, da je Kusturica podcenil Hercegovce, ker so ti zelo ponosni na vsak kamen, pa čeprav imajo kamenja v izobilju. Vprašljivo naj bi bilo tudi zemljišče, na katerem je nastalo pravljično mesto iz kamna, saj so dediči višegrajskega posestnika Pašana Hadžića, ki naj bi imeli vsa dokazila, da gre za njihovo posest, že napovedali tožbo in zahtevo, da se »Kamengrad« poruši. A nazadnje je Kusturici le uspelo, kajti v srbskem delu Bosne, kjer ima oblast Milorad Dodik, je za uspešno izvedbo projekta pomembna in zadostna le njegova podpora.