Razmere resne, panika odveč

V članku: Razmere resne, panika odveč, je novinarka Urša Marn glede dviga plač v javnem sektorju zapisala: »Nekateri javni zavodi, celo računsko sodišče, so obe zadnji tranši izplačali že ob koncu lanskega leta, čeprav bi tretjo tranšo smeli izplačati šele februarja letos, četrto pa šele v letu 2015. Pri tem ni šlo za malomarnost ali birokratsko napako, temveč za zavestno kršitev zakonodajnih pravil. Računsko sodišče, ki je sicer do porabe javnega denarja skrajno pedantno, je tokrat ravnalo povsem v nasprotju z lastnimi načeli.« Navedena trditev ne drži in zahteva prikaz nasprotnih dejstev:

Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (Ur. l. RS, št. 100/13; v nadaljevanju: ZNIRPJU) opredeljuje vsebino izplačila iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah v skladu z Anek-

som 2, določa upravičence in zavezance, način in skrajne roke za izplačilo ter obveznost delodajalca javnega uslužbenca seznaniti z vsebino izplačila (obvestilo).

3. člen zakona opredeljuje, da se izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah opravi v največ dveh obrokih, pri čemer je prvi obrok treba izplačati najkasneje do konca februarja 2014, drugega pa najkasneje do konca januarja 2015. Zakon torej določa skrajne roke izplačila, kar posameznemu subjektu javnega sektorja dovoljuje, da v primeru, če razpolaga s sredstvi za izplačilo, le-to izvede pred zakonsko določenima rokoma, prav tako pa lahko izplačilo za celotno obdobje izvede v enkratnem znesku.

Izplačilo pred določenimi skrajnimi roki izplačil hkrati pomeni manjše obveznosti za izplačilo zakonskih zamudnih obresti in gospodarnejše ravnanje z javnimi sredstvi. Iz 2. člena zakona namreč izhaja, da zakonske zamudne obresti tečejo do datuma izplačila. Enkratno izplačilo je opredeljeno tudi v pojasnilu št. 0100-159/2013-25, z dne 17. 12. 2013, ki ga je v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi 5. člena ZNIRPJU pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Računsko sodišče je že v oktobru 2012, ko spremembe Kolektivne pogodbe za javni sektor še niso bile uveljavljene, opozarjalo, da bo obveznost iz naslova tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij treba izpolniti, če kolektivna pogodba do datuma zapadlosti obveznosti v izplačilo ne bo spremenjena. Računsko sodišče tako ni ravnalo niti nepravilno niti v nasprotju z lastnimi načeli, kot navaja avtorica prispevka. Svojo odločitev je sprejelo glede na razpoložljivost sredstev za izplačilo razlik v plačah ter predvsem z namenom minimiziranja višine zamudnih obresti, ki so bile povezane s temi izplačili. S tem je bilo zagotovljeno pravilno in smotrno ravnanje z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.