Ihta / Maja Novak: Ena resignirana

Gotovo ste kdaj brali tiste ruske pravljice, v katerih se grof vrne iz mesta, na železniški postaji pa ga pričaka kočijaž in mu nato med vožnjo domov opisuje, kaj se je med njegovo odsotnostjo zgodilo na posestvu; zgodba se praviloma začne z enim od grofovih konj, ki je izgubil podkev, in konča z grofovim spoznanjem, da mu je pogorela graščina, naš junak pa pripoved ves čas izmenično komentira z besedami: »To je dobro,« in: »To je slabo.« Zdaj, ko tudi Slovenci živimo v Sibiriji, požarov pa ni zgolj zato, ker smo preveč ponotranjili mamine nauke, da se z vžigalicami pridni otroci ne smejo igrati, bi bilo najbrž mogoče takšne slogovne prijeme uporabiti tudi za opis naših trenutnih, kaj trenutnih, kroničnih razmer. Pa poskusimo!