Kritika / Shabazz Palaces: Lese Majesty
2014, Sub Pop
+ + + + +
Afrofuturizem je floskula, ki se zlorablja že desetletja – od odpičenja Suna Raja do mantranja Erike Badu. Eno je jasno: označuje izraznost tistih afroameriških izvajalcev, ki ne dostavijo pričakovanega, ki presenečajo in ki predvsem raziskujejo. Točno to počne nekoliko mistična druščina, zbrana okoli Ishmaela Butlerja, nekoč člana jazz rap skupine Digable Planets. Z drugim albumom odleti še globlje v vesolje zvočnih učinkov in lirične abstrakcije. Kozmični hiphop, elektronski soul. Robotski humanizem. Lese Majesty nikoli zares ne odpluje v neznano, nas pa o tem prepriča s produkcijo, ki ji moramo verjeti, ki je igriva, a jo je treba jemati povsem resno. Sedanjost je iluzija prihodnosti. Mojstrovina.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.