Napake velikega govornika

Janez Janša je nedavno izdal knjigo Druga republika, Slovenija vrednot, v kateri je objavil svoje slavnostne govore. In zlorabil ime pesnika Otona Župančiča, tokrat ne pred občinstvom, zbranim na proslavi ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, pač pa pred širšo slovensko in svetovno javnostjo, z objavo govora v knjigi. 

Janša je v omenjenem govoru maja 2007 Župančičevo štirivrstičnico Zlato jabolko uporabil kot dokaz, da se je po drugi svetovni vojni celo kanonizirani pesnik zavedel zločinskosti boja proti okupatorju, ki se je nadaljeval s povojnimi poboji. Takole gre pesem: »Svobode naše jabolko se zlato, nam zakotálilo je v kri in blato, in preden spet zasije v čisti slavi, vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi.«

Poznavalci Župančičevega opusa in sorodniki so ga že tedaj opozorili, da je pesem Župančič napisal med vojno, in sicer oktobra 1943, dober mesec za tem, ko so se na ukaz generala SS Rösenerja formirale domobranske enote pod poveljstvom tretjega rajha.

A Janše to ni zmotilo, da govora ne bi objavil v knjigi brez kakršnekoli opombe, s čimer je ponovil manipulacijo za potrebe spreminjanja zgodovine v skladu s predstavami sodobnih slavilcev kolaboracije.

Da se govor v knjigi ni znašel po pomoti, morda zaradi nepazljivosti, pa vseeno dokazuje delna samocenzura, o kateri priča izbira govorov, ki so uvrščeni v knjigo. V njej ni enega njegovih slavnejših govorov, tistega ob 15. obletnici osamosvojitve leta 2008, ki je bil deloma plagiat govora nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira iz leta 1997.