58 odstotkov

Bliža se prva obletnica zaprtja osrednjega dela Slovenske ceste za osebna vozila. Do takrat je Slovenska cesta med Šubičevo in Gosposvetsko ulico veljala za enega najbolj onesnaženih predelov Ljubljane, saj se je zaradi goste in razmeroma visoke pozidave ob hkratni slabi prevetritvi tam ustvaril tako imenovani učinek kanjona, zaradi česar so prašni delci dolgo ostajali na območju.

Po enem letu nas je zanimalo, kakšne koristi je prinesla omejitev prometa na tem kritičnem odseku. Kot je povedala vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski občini Nataša Jazbinšek Sršen, so v času lanskega Evropskega tedna mobilnosti naročili primerjalne meritve črnega ogljika pred glavno stavbo Pošte na Slovenski cesti. Črni ogljik je najbolj škodljiv element prašnih delcev, saj zaradi izjemne majhnosti prodre najgloblje v pljuča. »Prvi teden po uvedbi spremembe prometnega režima se koncentracije črnega ogljika na Slovenski cesti niso bistveno zmanjšale, najverjetneje zaradi gradbenih del, ki so sodila k preureditvi prometa. Zatem pa so se izmerjene koncentracije močno zmanjšale.« Z ukrepom se je po njenih besedah občutno izboljšala kakovost zraka v mestnem središču. »Koncentracija črnega ogljika se je ob upoštevanju vremenskih pojavov, ki so v celotni Ljubljanski kotlini enaki, zmanjšala za 58 odstotkov.«

Meritve, ki so bile posebej naročene, so sicer potekale le do konca oktobra. Za čas pred tem in po tem vsakodnevni podatki o onesnaženosti zraka na območju Slovenske ceste niso na voljo, ker je občina merilno postajo že leta 2009 prestavila od Figovca na križišče Tivolske in Vošnjakove ceste.

Zanimalo nas je še, ali je zaprtje Slovenske ceste morda vplivalo na povečano onesnaženost zaradi povečanega prometa na drugih cestah, na primer prav na križišču Tivolske in Vošnjakove. Kot zagotavlja Jazbinšek Sršenova, na tem merilnem mestu niso zaznali povečanih koncentracij onesnaževal.