Absurdistan

Spoštovani kolega mag. Matevž Krivic v zadnji številki Mladine zoper argumente, ki sem jih podal v prid prenehanju mandata poslanca Janše (Mladina, 5. september) usmeri vrsto kritik. Žal na vse ne morem odgovoriti, na nekatere niti nima smisla, saj za trenutno razpravo (tako kot moji prvotni argumenti) niso bistveni. Želim pa oporekati dvema tam zapisanima trditvama. Prvič, nikakor se ne morem strinjati s Krivičevim razumevanjem pravnomočnosti kazenske obsodbe in posledic, ki iz nje izhajajo. Pravnomočnost je en najpomembnejših procesnih institutov. Med drugim na področju kazenskega postopka pomeni ovrženje domneve nedložnosti. Prav tako pa je pravnomočnost sodbe »tista navezna okoliščina, na katero lahko upravičeno navežemo sklepanje, da je kazenski pregon zoper posameznika končan. Pravnomočnost sodbe pomeni, da so dejanska in pravna vprašanja pojmujejo kot dokončno rešena« (Up-3871/01). Tako o pravnomočnosti Ustavno sodišče. Zato je argument o tem, da v Janševem primeru še ni bilo odločitve o izrednih pravnih sredstvih in bi zato z odločitvijo o prenehanju mandata morali počakati, mogoče razumeti zgolj kot argument o političnosti smelosti takšnega ravnanja, ne pa kot resen pravni argument o tem, da je potrebno počakati na odločitev Vrhovnega sodišča, saj da še ni jasno »ali sploh je kršil pravo (storil kaznivo dejanje)«. S pravnomočnostjo sodbe je na to vprašanje odgovorjeno. S tem prehajam na drugo trditev – tisto o lex certa in In dubio pro libertate: jezik je po svoji naravi ohlapen in pomensko odprt, zato ga je potrebno venomer razlagati. »Jasnost« pravnih določil je tako šele posledica razlage in ne njegova a priorna lastnost. Možnost različnih (tudi diametralno nasprotnih) razlag posameznega določila je neizogibna. Spomnimo se na primer zapletov glede 103. člena Ustave: ta pravi, da je predsednik republike lahko izvoljen »največ dvakrat zaporedoma«. Določilo je nejasno, saj ga je mogoče razlagati, kot da pomeni »največ dvakrat zaporedoma in nikoli več« ali pa tako, da skupno število mandatov predsednika ni omejeno, omejeno pa je število zaporednih mandatov. Skladno s Krivičevim razumevanjem, kako naj gre razlagati določbe v primerih omejevanja ustavnih pravic in volilne volje ljudstva, bi bila ustaljena razlaga te določbe tako nepravilna in celo protiustavna. Končno se v povezavi s problemom, kako Krivic v tem primeru uporabi argument »lex certa« v njegovi kritiki te rabe načela pridružujem kolegi Bauku (glej Pisma bralcev, Mladina 12. september).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.