Petja Grafenauer

26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura

Ostanki včerajšnjega dne

Razstava Jebodrom Jake Babnika v Galeriji Photon ne ponuja naslade

Eden od prostorov v naravi, nekje na Jadranski magistrali, kjer je fotograf razstave našel sledi seksualne dejavnosti.  Prostore je dokumentiral tako, da te na fotografijah niso vidne.

Eden od prostorov v naravi, nekje na Jadranski magistrali, kjer je fotograf razstave našel sledi seksualne dejavnosti. Prostore je dokumentiral tako, da te na fotografijah niso vidne.
© Jaka Babnik

Začelo se je zelo vsakdanje, s težavami z gležnjem. Jaka Babnik, nekdanji skejtarski zasvojenec, zdaj pa »naredi-sam« založnik, poklicni fotograf in umetnik, ki ustvarja v mediju fotografije, je površini, po kateri hodi, na sprehodih primoran nameniti več pozornosti kot drugi. Iz tal štrleča korenina, kamen ali spolzek odpadek in zvin gležnja je tu. Ko je tako pazil, kam stopa, so njegovo sociološko žilico predramili spolzki gumijasti in k njim sodeči beli papirnati odpadki. Vedno so se namreč pojavljali na istem mestu.

Jebodrom ali fukodrom so Šiškarji rekli prostorom, kjer so v nočnih urah potekale seksualne dejavnosti. V Ljubljani so takšni placi, kot sta lokacija za dvorano Tivoli in pa pot ob Savi, pri železniškem mostu levo od Črnuč, dobro znani vsem, ki so z mestom tesneje povezani. Uporabljajo jih raznolike družbene skupine ali kot je sociološko razčlenil Babnik: »Eni so mulci, ki nimajo stanovanja, pa jim mame in očetje posodijo avtomobil, pridejo tudi tisti, ki imajo že žene in može in se skrivajo pred njimi, nekateri pari pa si želijo vznemirjenja. Razlogi so različni, a iz njih je mogoče razbrati tudi bivanjske težave mlajše generacije.«

Ko je ugotovil, da je teh prostorov več kot preveč, je naključno srečanje z ostanki družbene stvarnosti postalo podlaga za konceptualni okvir umetniške serije. »Sploh ne moreš verjeti, koliko je tega,« me je opozoril na razširjenost nočne dejavnosti na prostem in usmeril na spletno stran fuk-o-drom.com, ki za Ljubljano najde kar 568, za Maribor pa 140 primernih mest za seksualne dejavnosti zunaj doma. Obilo jih je dokumentiral tudi sam, a na razstavi Jebodrom je obširna topografska serija zdaj razredčena na le deset velikih fotografij, ki pa prepričajo tudi s podobo. Pri sestavi razstavnega izbora mu je pomagal kurator Miha Colnar, ki je fotografa tudi povabil k sodelovanju z Galerijo Photon.

Fotografije je Babnik najprej ustvarjal v neposredni okolici doma, prav res tam, kjer se je sprehajal: spoznal je kotičke, ki jih uporabljajo Ljubljančani na Rožniku, v Mostecu in na Golovcu, a to mu ni bilo dovolj. Ker je jebodrom beseda, ki jo uporabljajo tako rekoč po vseh državah nekdanje federacije, je projekt dobil geografsko zamejitev na 255.804 km2 površine nekdanje države.

Tisto, kar projekt drži v sferi množične kulture in ustvarja napetost, je nesorazmerje med naslovom, ki asociira na kraj akcije in mesenih užitkov, in velikimi fotografijami estetskih utrinkov iz polurbanega sveta in narave. Brez naslova bi morda skorajda ne videli ostankov včerajšnjega večera kot povezovalnega elementa serije.

Babnik bi lahko seveda posnel tudi akcijo na jebodromu, a zgodbe se ni odločil predstaviti tako. Želel je najti prisotnost v odsotnosti, umetno ustvariti tisto nekaj več kot podobo, razmerje med tem, kar je vidno, in tistim, kar vidno zakriva. Jebodrom je gotovo asociacija, ki se zareže v možgane. Namig na seksualnost naostri čutila, da iščejo, a ne najdejo.

Jeba jebodroma je, da za obljubo ni katarzičnega presežka. Namesto tega gledalcu postreže z estetskimi vedutami. Obljubljeni užitek odpade in nadomesti ga drugi, estetski. Fotografije sodijo v tradicijo krajinske fotografije, so tehnično kakovostno izdelane vedute s surplusom nadiha ostankov seksualnosti. A z njimi je prav etnografsko zabrisani nadih naslade izgubljen v svetlobi dneva. Estetika ne poteši.

Ko se je treba odločati med etnografijo in seksualnostjo, le redki izberejo prvo, a Jaka Babnik je eden izmed njih. V polje sodobne umetnosti, prostor, ki v zadnjem času producira nešteto arhivov kuriozitet večje ali manjše stopnje, vstopa pri stranskih vratih, ne da bi opravil tradicionalno popotovanje od oblikovne šole do akademije za likovno umetnost in prvih galerijskih nastopov. Je sociolog in zgodovinar in v sodobno umetnost prinaša tisto, kar v umetnost že dolgo vnašajo tudi umetniki: opazovanje, zapisovanje in arhiviranje. Njegova fotografska praksa se kali ob fotografiranju in filmanju skejtarske scene, pasjih borb in pri sodelovanju z umetniki, kot je Matej Andraž Vogrinčič. Prepričani smo lahko, da bomo njegove samostojne projekte v slovenskih galerijah še videvali.

Fotografska razstava:
Jaka Babnik: Jebodrom
Kje: Galerija Photon, Ljubljana
Kdaj: do 3. oktobra 2014

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.