Intervju Damjan Damjanovič

Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič v intervjuju z Juretom Trampušem med drugim pove: »Ne razumem, zakaj bi filharmonija v svojo škodo nadaljevala z brezplačno oddajo dvorane. Sicer pa tudi ostali organizatorji za najeme dvoran, katerihkoli, ne samo naših, plačujejo.« (stran 29, desni stolpec).

Gre za arogantno sprenevedanje direktorja nacionalne kulturne ustanove. Ne javljam se iz podpore društvu, ki organizira Festinice, ampak ker se tovrstno sprenevedanje prepogosto pojavlja v širšem slovenskem prostoru in hromi učinkovitost njegove kulture. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) je že novembra 2002 v 75. členu jasno reguliral vprašanje uporabe prostorov: Če upravljavec ali uporabnik javne kulturne infrastrukture odda infrastrukturo ali njen del v uporabo javnemu zavodu, javnemu skladu ali javni agenciji s področja kulture ali drugim kulturnim izvajalcem za izvajanje javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov, je od njih upravičen zahtevati samo nadomestilo v višini dejanskih dodatnih stroškov, ki so s tem nastali.

Glede na objavo logotipov na spletni strani Festinic te očitno sodijo v javni interes tako na državni kot lokalni ravni. Slovenska filharmonija v tem primeru enostavno nima pravice zahtevati plačila najemnine, enako kot tudi država ne more zaračunavati najemnine Slovenski filharmoniji za uporabo zgradbe v državni lasti (in ne v osebni lasti g. Damjanoviča).

Ker je vse od 2002, ko je bil ZUJIK sprejet, vedno znova prihajalo do zavestnega sprenevedanja pri upoštevanju 75. člena (v vrsti naših primerov zagotovo, očitno pa še marsikje drugje), je državni sekretar na Ministrstvu za kulturo dr. Aleš Črnič v januarju 2014 izdal tolmačenje (objavljeno na naši spletni strani: www.seviqc-brezice.si / Na sceni / Aktualno / 7.1.2014: Mnenje Ministrstva za kulturo o dodatnih stroških po 75. členu ZUJIK), naslovljeno tudi na vse slovenske javne zavode. Očitno pa starim okostenelim strukturam v slovenski kulturi niti spoštovanje zakona niti njegovo tolmačenje ne pomeni veliko, čeprav večinski del njihovega proračuna hrani denar davkoplačevalcev. Vsekakor menim, da si direktor ugledne ustanove, kjer v njen ugled prispevajo tudi mnogi domači in tuji umetniki ter zainteresirana mednarodna javnost, takšne arogance ne bi smel privoščiti niti v svojem kurniku niti pri potegovanju za župana Ljubljane.