»Ljubljana je navidezno lepa«

Damijan Damijanovič je bil nekoč član stranke Boruta Pahorja, kandidiral je na njeni listi, prvič je postal direktor Slovenske filharmonije v času ministrice Andrej Rihtar. Kulturni resor je takrat upravljala SD. A po nekaj letih si je Damijanovič premislil, vključil se je v SDS in ostal direktor. Lani je začel svoj tretji mandat, a bi sedaj raje postal župan Ljubljane. Kot pravi, kandidira kot samostojni kandidat, zbral je dovolj podpisov. Svoje (nove) strankarske pripadnosti ne skriva, podpisal je recimo memorandum o »montiranih sodnih procesih«. Ko Damijanovič govori o Patrii, govori z besedami Janeza Janše. »Največji problem je izključevanje,« dodaja. »To je pravi problem Slovenije.« Ljubljani bi rad vrnil ponos, občutek, kaj pomeni, »če si Ljubljančan«.

Pred dobrim letom dni ste bili izvoljeni v tretji mandat direktorja Slovenske filharmonije, a ste se hitro odločili, da boste raje kandidirali za župana Ljubljane? Zakaj?

V življenju vse dozori ob svojem času. Za politiko sem vedno mislil, da je pravi čas zanjo, ko si star okoli petdeset let. Ko imaš za seboj že poklicno pot, strokovno kariero, izkušnje. Sedaj je prišel ta čas. Do politike sem imel vedno distanco, res je, da sem član SDS, da sem sedel v strokovnih svetih za kulturo, a vodilnih funkcij, upravnih odborov in podobno, sem se izogibal. Namenoma sem delal le na področju kulture in kulturne politike. Tudi član SDS sem postal, ker sem želel zagovarjati interese kulture. Stranke so namreč sestavni del družbe, samo pri nas se delamo, da je to nekaj posebnega. Kot direktorja filharmonije, ki se je izkazal s svojim delom, so me začeli nagovarjati, naj poskusim še na volitvah, in tudi zato, ker me volivci poznajo tudi po resničnostih šovih, prepoznavnost pa je nujno potrebna za uspeh, sem se odločil, da kandidiram.