Kritika / Zapelji me

Zapelji me, 2013
Marko Šantić

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 40, 3. 10. 2014

zadržan -

Inferno – matineja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 40, 3. 10. 2014

zadržan -

Inferno – matineja.

Luka (Janko Mandić) je mladenič, ki se skuša osamosvojiti, zato ga socialna delavka iz mladinskega doma, v katerem je preživel zadnja leta, preseli k neki starejši ženski, pri kateri naj bi bil podnajemnik. Zaposli se v obratu za predelavo mesa, toda ne kot mesar, ampak kot čistilec. Le zakaj bi rezal meso, če pa bi to lahko dalo njegovemu liku spin?

Zapelji me je film, ki dela vse, da ne bi slučajno koga zapeljal. Luka ne sodi v sodobno “izgubljeno generacijo”, ki je preizobražena in brez perspektive, ampak med like, za kakršnimi se je sposoben ozreti le še slovenski film – med dolgočasne, enolične, prisiljene like, ki mu slovenski film v maniri gimnazijskega entuziasta nalaga “nesreče”. Ena ni nikoli dovolj. Tudi dve nista dovolj. Sam je tako nezanimiv, da se mu morajo zgoditi vse “nesreče”. Ni dovolj, da je Luka zadnja leta preživel v domu in da se njegova mama dela, kot da ga ni, ampak je tudi brez očeta – umrl je v prometni nesreči. Čakajte: kot se “šokantno” izkaže, sploh ni umrl v prometni nesreči, ampak je še vedno živ. Mama se mu je le zlagala, da je mrtev. Zakaj? Ker mu je hotela olajšati življenje – ker mu je hotela dobro, kot slišimo. Aja. Zakaj se pa potem dela, kot da ga ni? In ko najde očeta, mu ta najprej reče “Dolgo se nismo videl” (prav res), potem pa, da je ravno čas kosila in da naj se oglasi drugič. In tista stanodajalka ima pralni stroj ravno v njegovi kopalnici, tako da ga stalno moti. In sodelavci v mesariji kradejo meso, kar ga šokira. In punca, ki ga spravi v posteljo, “hoče samo uživati”, kot pravi, kar je spet nesreča in šok – sam si namreč želi, da bi ga tudi bolje spoznala (“A ti sploh kaj veš o men”). Nekoč je bilo ravno nasprotno: fantje so hoteli “samo uživati”, punce pa so hlepele po pogovoru in pogledu v dušo. Oh, ko bi bil Luka vsaj amnezik, ki skuša ugotoviti, zakaj se mu dogaja to, kar se mu dogaja! Tako pa le izgleda kot amnezik – kot lik, ki ga ni. Ne kot lik, ki hoče zbežati iz Slovenije, ampak kot lik, ki ne more zbežati iz slovenskega filma. Ko bo velik, bo igral v Infernu, kar bo za njegovo punco priložnost, da se samosežge.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje