Hrvaška / Heni Erceg: Izganjanje hudiča

Ve se, da ima Hrvaška že od nekdaj močno vzporedno oblast – katoliško cerkev, ki se ponaša s precejšnjim premoženjem. Ve se tudi, da ima ta vzporedna oblast praviloma zadnjo besedo, pa vendar je te dni iz tega, kako so se cerkvenjaki spustili z vajeti, mogoče sklepati, da država deluje le še kot nekakšno majhno, strogo vodeno koncentracijsko taborišče. Vse občutnejša zaostalost hrvaške družbe je še hujša zaradi vztrajnega molka večine javnih delavcev, ki so se, tako kot že leta 1990, povzpeli na barikade v bran domovini, tokrat ogroženi zaradi utvar o jugoslovanstvu (po zadnjem popisu prebivalstva se je na Hrvaškem za Jugoslovane izreklo le 300 državljanov), dolgi koloni tistih, ki »črtijo Hrvaško«, pa se je zdaj pridružil še mladi režiser Oliver Frljić. Ne samo pridružil, te dni velja tako rekoč za poosebljenje zla, ki želi uničiti Hrvaško, njene nacionalne vrednote, tisto, kar je katolištvu najsvetejše, itd.