Vlada bo nadaljevala s privatizacijo 15 podjetij

© Miha Fras, Arhiv Mladine
V pogovoru za TVS je premier Miro Cerar dejal, da bo vlada nadaljevala s privatizacijo 15 podjetij, saj naj bi bila to zaveza države. Ob tem velja omeniti, da je peticijo proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja do sedaj podpisalo že več kot 11.100 državljanov. Peticijo je pripravil dr. Jože Mencinger, že v izhodišču jo je podpisalo več kot deset akademikov, profesorjev in strokovnjakov različnih strok.
To je bil Cerarjev odziv na izjave predsednika SD Dejana Židana, ki je po sobotnem kongresu stranke ocenil, da bi lahko z evropskimi partnerji opravili pogovor, ali in pod kakšnimi pogoji je možno seznam 15 podjetij za prodajo dopolniti, spremeniti ali prilagoditi. »To je popolnoma nesprejemljivo,« je sporočil Cerar in spomnil, da je SD v prejšnji vladi sodelovala pri sprejemanju tega seznama. Cerar je prepričan, da gre pri privatizaciji za zavezo države in s tem za preizkus njene verodostojnosti.
Cerar se sicer strinja, da je bil obstoječi seznam 15 podjetij pripravljen nesistematično in »brez neke čvrste logike«. »A to je pač preteklost,« je dejal. Vlada zdaj pripravlja strategijo upravljanja z državnimi naložbami. »V mesecu ali dveh bo ta dokument javno že zelo prepoznaven,« je napovedal.
Borut Mekina je v zadnji številki Mladine pisal, kako bo s prodajo Telekoma Slovenija izgubila najpomembnejše strateško podjetje prihodnosti. »V Sloveniji se medtem brez posebne razprave, v tišini, počasi poslavljamo od našega telekoma, Telekoma Slovenije. Javna skrivnost je, da ga bomo čez približno mesec dni prodali za okrog milijardo evrov, pri čemer bo država dobila približno pol milijarde evrov kupnine, finančni svetovalci, predvsem Citigroup Global Markets Limited iz New Yorka, pa do 3 milijone evrov, ocenjujejo v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Zakaj ga prodajamo? Verjetno edina analiza razlogov za privatizacijo telekoma in proti njej je interni dokument SDH iz februarja 2014, nekakšna začasna strategija upravljanja državnih naložb, v kateri so glede Telekoma zgolj na kratko povzete glavne floskule,« piše Mekina. Po drugi strani pa je »na Cipru telekom v stoodstotni lasti države. Belgija ima v lasti 53 odstotkov svojega največjega telekomunikacijskega operaterja, Latvija 51 odstotkov. Na Finskem (skupaj s Švedsko) in na Slovaškem ima država v lasti 49 odstotkov telekoma. Romunija, ki je privatizirala skoraj vse, ima še zmeraj v lasti 46 odstotkov svojega Romtelecoma. Francija ga ima 27 odstotkov. Država Avstrija, kjer je državni telekom definiran celo kot »glasnik avstrijske identitete« in ki so ga pred leti deloma privatizirali zgolj z namenom prodora na tuje trge, ima v lasti 28 odstotkov nacionalnega telekomunikacijskega operaterja.«