Z govorom predramil Pahorja

Dr. Anton Vratuša, slovenski politik, borec NOB in slavist, ki bo 21. februarja praznoval častitljivih 100 let, je minulo nedeljo na prireditvi v Dražgošah, kjer je bil glavni govornik, pozval k spravi med nekdanjimi sovražniki v 2. svetovni vojni in k povrnitvi medsebojnega zaupanja med narodi, saj »to dolgujemo žrtvam vojnega in drugega nasilja v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi sami sebi in bodočim rodovom … Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu,« nam je spravno položil na srce Anton Vratuša.

Življenje stoletnika Antona Vratuše je bilo burno. V intervjuju pred dvema letoma je pripovedoval o življenju med obema vojnama, kako se je takoj po okupaciji Slovenije vključil v NOB, o svojih prvih nevarnih diverzantskih akcijah v Ljubljani, o internaciji v italijanskih taboriščih in o Rabski brigadi, ki je po kapitulaciji Italije prevzela taborišče na otoku. Po vojni je bil 13 let šef kabineta podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, nato pa zvezni poslanec in diplomat. V sedemdesetih letih je bil nekaj časa predsednik slovenskega izvršnega sveta. Vseskozi se je držal svojega življenjskega načela, da če je »človek na svojih nogah, če zaupa vase, če se giblje v okviru svojih sposobnosti in če ima moč, ki je ne zlorablja proti šibkejšim, mu gre dobro. Preprosto, človeška solidarnost je ta, ki drži družbo pokonci. Pomoč in samopomoč,« je dejal v pogovoru.

Anton Vratuša je slavist, leta 1941 je doktoriral na temo Levec in Ljubljanski zvon. Leta 1947 se je hotel vrniti na ljubljansko univerzo, vendar je moral pozabiti nanjo, kajti nadrejeni general mu je dejal: »Lepa stvar, ta tvoja univerza. A ne pozabi, da je fronta tukaj.« Čeprav je do upokojitve ostal v politiki, je ohranjal stik z znanostjo, pisal slavistične razprave, zlasti analize prekmurskega jezika.

Dr. Vratuša je od leta 1985 redni član SAZU, zato ne preseneča, da je od tam pred kratkim prišla pobuda za visoko državno odlikovanje. Komisija za podeljevanje državnih odlikovanj, ki deluje v okviru kabineta predsednika RS, je najprej malce omahovala, saj je – kot so sporočili iz kabineta predsednika – »dr. Vratuša prejel številna, tudi najvišja državna odlikovanja v času pred osamosvojitvijo«, zato se »predsednik republike, verjetno iz istega razloga kot pred njim predsedniki RS Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek in dr. Danilo Türk, za zdaj ni odločil za odlikovanje«.

Toda očitno je predsednik Pahor, potem ko je Vratušo poslušal v Dražgošah, presodil drugače, saj »zavzemanje akademika Vratuše za strpnost, sožitje, spravo in mir, zlasti v tem letu, predsednik ocenjuje kot zelo pozitivno. Zato se je odločil zaprositi komisijo za odlikovanja, da skupno pretehtajo odločitev o odlikovanju,« so sporočili iz kabineta.