Resen korak k spravi?

Nova Slovenija drugim parlamentarnim strankam ter civilni družbi predstavlja svoj predlog zakona o dostojnem pokopu. Slovenija sicer že ima zakon, ki ureja to področje, to je zakon o vojnih grobiščih. Predsednica NSi Ljudmila Novak pojasnjuje, da če bi sedanji zakon zadostoval, potem bi bil pri urejanju prikritih vojnih grobišč dosežen večji napredek.

Novi zakon po besedah Novakove rešuje težave, s katerimi so se doslej soočali tisti, ki so bili zadolženi za izvajanje zakona iz leta 2003. Po novem naj bi bili tako podrobno opredeljeni postopki odkrivanja prikritih vojnih grobišč, natančno pa bi bile določene tudi pristojnosti različnih državnih organov. Izvajalec je predvsem vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Njena člana, zgodovinar dr. Mitja Ferenc in kriminalist Pavel Jamnik, sta pomembno sodelovala pri pisanju zakona, ki ga zdaj predstavlja NSi.

Politične stranke se do zakona še niso dokončno opredelile, a navdušenja v njihovih izjavah ni. SDS se bo zgledovala po Novi slovenski zavezi, ki je do zakona zadržana. »Če bomo to temo odprli, je smiselno odpreti vse povezane teme, ki so se pokazale kot nedodelane, ne pa se zadev lotevati parcialno,« pravi predsednik NSZ Peter Sušnik. Na drugi strani tudi s politične levice (še) ni javne podpore zakonu, pa tudi nobenih argumentiranih pomislekov ne.

Kritike predloga zakona ne skriva zgodovinar dr. Božo Repe, ki ta poskus vidi kot nadaljevanje sedanjega načina ukvarjanja s to problematiko, v katerem se »za pieteto skriva veliko hipokrizije, želje po medijski promociji in tudi zaslužkarstva«. Repe predlaga popolnoma nov način pristopa do sprave: kot operativni projekt s točno določenimi finančnimi omejitvami, njegovi izvajalci pa naj bodo izbrani prek razpisa. Tako bi po njegovem prekinili sedanjo prakso, ki se odvija vedno znova z istimi ljudmi.

Na drugi strani predlogu Nove Slovenije izreka polno podporo sociologinja dr. Spomenka Hribar, ki svoje razmisleke in publikacije posveča spravi že desetletja. »Zakon je izključno tehnične narave. Ureja doslej neurejene probleme pokopa in nikomur nič ne odvzame in politično ne škodi nikomur!« je jasna. Spomenka Hribar svetuje obema političnima stranema, naj podpreta zakon, saj bi s tem dokazali, »da zavračata manipulacije z mrtvimi s katere koli strani in da izhajata iz pietete do vseh mrtvih, kar je pra-vrednota človeka kot človeka.« Če se bo politika odločila drugače, »bomo spet za kdo ve koliko časa odložili zadolžitev, ki jo imamo živi do mrtvih, in še naprej omogočili podaljševanje preteklosti na podlagi manipulacije z njimi!«.