Lobisti za privatizacijo

Napovedan protest proti razprodaji državnega premoženja, v soboto, 7. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani

Borut Mekina
MLADINA, št. 5, 30. 1. 2015

Najprej je bilo nezadovoljstvo, potem peticija, pa javna tribuna Ne razprodaja, sedaj prihaja protest.

Najprej je bilo nezadovoljstvo, potem peticija, pa javna tribuna Ne razprodaja, sedaj prihaja protest.
© Borut Krajnc

»Monika,« je bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko 11. junija 2013 zapisal v elektronskem sporočilu Moniki Pintar - Mesarič, vodji direktorata za javno premoženje, »po današnjem sestanku koalicije bi bilo treba za četrtkovo sejo vlade pripraviti dopolnilno gradivo v zvezi s predlaganim spiskom podjetij za privatizacijo …« V nadaljevanju je uradnici naročil, pod točko ena, naj v gradivo zapiše navedbe, »zakaj predlagane družbe niso strateške«, in pod točko štiri, naj da gradivu »močan poudarek o transparentnosti vseh postopkov, ki sledijo«.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 5, 30. 1. 2015

Najprej je bilo nezadovoljstvo, potem peticija, pa javna tribuna Ne razprodaja, sedaj prihaja protest.

Najprej je bilo nezadovoljstvo, potem peticija, pa javna tribuna Ne razprodaja, sedaj prihaja protest.
© Borut Krajnc

»Monika,« je bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko 11. junija 2013 zapisal v elektronskem sporočilu Moniki Pintar - Mesarič, vodji direktorata za javno premoženje, »po današnjem sestanku koalicije bi bilo treba za četrtkovo sejo vlade pripraviti dopolnilno gradivo v zvezi s predlaganim spiskom podjetij za privatizacijo …« V nadaljevanju je uradnici naročil, pod točko ena, naj v gradivo zapiše navedbe, »zakaj predlagane družbe niso strateške«, in pod točko štiri, naj da gradivu »močan poudarek o transparentnosti vseh postopkov, ki sledijo«.

Tako je nastal seznam 15 družb za privatizacijo. So te družbe strateške? Je prodaja skladna z dolgoročno strategijo razvoja države? Z nacionalnim programom visokega šolstva? Z nacionalnim programom informacijske družbe?

Javne razprave ni bilo, stroka v odločanje ni bila vključena, namesto nje si je morala »po ukazu« državnega sekretarja ena od uradnic na finančnem ministrstvu sama, zaprta v pisarni, izmisliti razloge, zakaj denimo Telekom in Aerodrom za državo nista strateški naložbi. Nato pa je morala k temu dodati – zaradi dobrega vtisa na javnost – še »močan poudarek o transparentnosti vseh postopkov, ki sledijo«.

Elektronsko pismo, ki ga navajamo, smo pridobili s finančnega ministrstva na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij. Kaže pa, za kakšno propagando gre pri privatizaciji, za kakšno manipuliranje z javnostjo, v imenu koga govori predsednik vlade Miro Cerar, ko zagotavlja, da privatizacija poteka »transparentno«.

Ta govorica je povsem skladna s posebnimi interesi investitorjev. Ko je lani poleti avstralsko lobistično podjetje Macquarie želelo vladi svetovati pri privatizaciji, so njegovi predstavniki ravno tako predlagali (sodeč po zapisniku sestanka pri tedanjem infrastrukturnem ministru), da lahko pomagajo javnosti predstaviti »dobro zgodbo okrog prodaje«.

V javnosti je nasprotnikom privatizacije uspelo ustvariti vtis o dveh taborih. O enem za in o drugem proti. Ta propaganda je odlično podmazana. Nekaj najnovejših primerov: svetovalna družba Pristop je ta teden medijem poslala »raziskavo« svetovalne družbe A. T. Kearney, v kateri različni »strokovnjaki« dokazujejo, da evropska telekomunikacijska podjetja potrebujejo »ekonomijo obsega« – beri, Telekom Slovenije je treba prodati. Ameriška gospodarska zbornica AmCham, d. o. o., dejansko lobistična organizacija, je ta teden pripravila okroglo mizo s sporočilom, da mora Slovenija odločno in dokončno izpeljati privatizacijo. Ena izmed organizacij, ki sodelujejo pri peticiji za privatizacijo, je društvo Svetilnik. Je del mreže pod sponzorstvom Fraserjevega inštituta, izredno bogate organizacije, katere največji donatorji so velike multinacionalke.

Javnost dejansko ni tako razcepljena. V zadnji raziskavi, ki smo jo objavili v Mladini, izvajalec je bila agencija Ninamedia, je postopkom privatizacije nasprotovalo 65 odstotkov vprašanih, prodaji Telekoma pa kar 70 odstotkov.

Potem ko se je tudi vlada postavila na stran lobistov, nasprotnikom privatizacije očitno ne preostane drugega kot protest. Tega pripravlja skupnost gibanj, iniciativ, strank in civilnodružbenih organizacij, združenih v podporo peticiji Državljani proti prodaji, v soboto, 7. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Bivšega državnega sekretarja Mavka tam gotovo ne bo. Je namreč dobil dobro plačano službo v londonskem Cityju, pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi