Intervju: Ljerka Bizilj

Lado Ambrožič, Ljubljana
MLADINA, št. 5, 30. 1. 2015

Spoštovana kolegica Ljerka Bizilj v intervjuju omenja razmere v Informativnem programu TVS po letu 90; med drugim tako navaja, da so bili po spremembi režima najprej ukinjeni komentarji in okrogle mize kot tudi, da ni bilo več raziskovalnega novinarstva, ker je »bilo urednike strah, da jih bodo novi oblastniki zamenjali«. - V resnici smo komentarje objavljali v osrednjem Dnevniku vse do leta 1998, ko smo jih »preselili« v novo oddajo Odmevi, leta 2000 pa so bili, z uveljavitvijo doktrine o javni radioteleviziji, ki »ne sme imeti svojega mnenja«, zares ukinjeni. Vseskozi so tekla tudi televizijska omizja, do uvedbe Odmevov tudi Žarišča, oddaje Dosje pa so bila priložnost in izziv za raziskovalno novinarstvo. Trditev o cenzuri spodbija podatek, da je Informativni program Televizije v tistih letih s svojimi oddajami iniciral padec dveh ali treh ministrov in da je bila po javnomnenjskih anketah Dela Televizija Slovenija sredi 90-ih po verodostojnosti v samem vrhu med vsemi institucijami v novi državi. Se pa strinjam z oceno, da smo za usodne razmere v Sloveniji krivi tudi novinarji, ker nismo pravočasno razbrali uničujočih potez, ki jih je vlekla politika, v prvi vrsti seveda divje privatizacije.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Intervju

Dr. Ljerka Bizilj


Preberite tudi

Robert Golob / »Naša vlada je bila na pravi strani zgodovine«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba označil za verjetno najbolj sovražnega evropskega voditelja

»Takšnih odločitev ustavnega sodišča ni bilo veliko«

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič poudarja, da dločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o interventnem zakonu, spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko

Janša spet krivi levičarje

Predsednik vlade se je spravil tudi nad ustavno sodišče, ki po njegovem »brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika«