Na tisoče krivičnih sodb

»Današnji dan je konec nekega začetka, vendar še ni konec poti. Sodba v zadevi Patria je samo ena od tisočih krivičnih sodb, ki so jih v zadnjih desetletjih izrekla slovenska sodišča,« je Janez Janša na dan, ko so ga ustavni sodniki izpustili iz zapora, pred ljubljansko sodno palačo nagovoril privržence. Mogoče je pa res, kar govorita Janša in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je že pred časom pripravil analizo delovanja sodnega sistema v Sloveniji, po njej pa so slovenski sodniki med najbolj grobimi kršilci človekovih pravic.

Pred časom je vrhovno sodišče iz zapora izpustilo prvega tajkuna, ki je moral v zapor, Bineta Kordeža, kasneje pa je delno razveljavilo pravnomočno obsodbo in zadevo vrnilo na prvo stopnjo. Pred dnevi so iz pripora izpustili Uroša Rotnika, nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj, ki ga organi pregona sumijo vpletenosti v domnevno Alstomovo podkupovanje za potrebe pridobivanja poslov pri gradnji TEŠ 6. Pred tem so ustavni sodniki zadržali izvajanje sodbe zoper Janeza Janšo, ga izpustili na prostost in s tem v javnosti ustvarili vtis, da kazenski postopek zoper njega ni bil pošten, da je bil politično motiviran, krivičen.

Konec lanskega leta pa je vrhovno sodišče odločalo tudi o disciplinskem postopku zoper pravnomočno obsojenega sodnika Milka Škoberneta, ki je prejšnji teden začel prestajati zaporno kazen v centralnem zaporu na Dobu. Disciplinsko sodišče druge stopnje je odločilo, da se mora disciplinski postopek vrniti na prvo stopnjo, kjer pa ne smejo biti več upoštevani številni in najbolj obremenilni dokazi zoper obsojenega sodnika, točneje, izločeni so vsi dokazi, ki so jih organi pregona pridobili od telefonskih operaterjev, in tudi vsi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov (doktrina sadežev zastrupljenega drevesa). In sicer zato, ker je ustavno sodišče junija lani razveljavilo del zakona o elektronskih komunikacijah, ki je določal hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, do katerih so lahko dostopali tudi organi pregona. Senatu treh sodnikov je predsedoval Marko Šorli, sicer vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča in zagovornik nedolžnosti Janeza Janše.

Ustavni sodniki niso rekli, da je bila razveljavljena zakonska ureditev nepoštena do osumljencev v kazenskih postopkih, pač pa do vseh drugih, katerih telekomunikacijski podatki so se prav tako hranili.

To za obsodbo Milka Škoberneta lahko ne pomeni nič. Ali pa vse. Nakazuje odločitev, ki bi jo vrhovno sodišče lahko sprejelo pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je Škoberne novembra lani vložil na vrhovnem sodišču. Sploh, ker kazenski oddelek vrhovnega sodišča, ki bo zahtevo obravnaval, vodi ravno Šorli. Če bodo upoštevali standard, ki ga je v disciplinskem postopku postavilo vrhovno sodišče, bo sodba zoper Škoberneta razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje, tokrat brez kupa obremenilnih dokazov.

Šorli je namreč v disciplinskem postopku odločbo ustavnega sodišča tolmačil presenetljivo široko. In sicer, da je treba za naprej in za nazaj izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi razveljavljenih členov zakona. Čeprav je ustavno sodišče, kot je to v navadi, razveljavilo zakon za vnaprej in zapovedalo uničenje podatkov, ki jih hranijo telekomunikacijski operaterji, nič drugega. Celo več, ustavni sodniki so v obrazložitvi odločitve celo dejali, da ima »hramba prometnih podatkov zaradi odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj ustavno dopusten cilj in je tudi primerna za dosego tega cilja«. Le da hramba teh podatkov ne sme biti splošna in za vse, pač pa omejena na primere, ko je z vidika kazenskega postopka upravičena, ker je podprta z utemeljenim sumom, da gre za kaznivo dejanje. Ustavni sodniki torej niso rekli, da je bila razveljavljena zakonska ureditev nepoštena do osumljencev v kazenskih postopkih, pač pa do vseh drugih, katerih telekomunikacijski podatki so se prav tako hranili.

A če bo vrhovno sodišče v prihodnje upoštevalo stališče, ki ga je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča zavzel Šorli v disciplinskem postopku zoper Škoberneta, utegnejo postati vprašljivi vsi kazenski postopki, ki še niso končani, pa so bili v njih uporabljeni hranjeni telekomunikacijski podatki. Pa tudi vsi pravnomočno končani kazenski postopki, v katerih so (ali pa še bodo) obsojenci vrhovno ali ustavno sodišče zaprosili, naj postopek razveljavi.