Časar časa ni imel,
da v arestu bi čepel,
na dopust je odhitel,
da bi si kosti pogrel.

Šel na daljne je otoke,
s sabo ženo vzel, otroke
in ostale pritikline,
pa nakradene cekine.

A še leto dni ne mine,
že mu je dovolj družine,
mivke, črncev nemogočih,
stresa, dnevov strašno vročih.

Da bi našel mir, tišino,
se je vrnil v domovino -
cel dan ne bo nič počel,
pa na hladnem bo sedel.

Spesnil Lovro Matič