Komentar / Kurz Norveška!

V portu v Pučišćih na Braču je majhen, v ničemer pretenciozen kafič, z malim štekatom, katerega glavna kakovost je njegov lastnik, ki ti ob kavi vedno postreže še zgodbo, vic ali novico. Tako mi je tudi pred nekaj leti, v trenutku posebnega navdiha, povedal utopično vizijo prihodnosti svojega otoka. On bi z veliko klesarsko frezo spodrezal celoten otok, na vrh Vidove gore zapičil ogromno jadro in nato na otoku-splavu odplul prek Sredozemlja. Smer Casablanca! Bračani bi se tako, nezadovoljni s svojim trenutnim muringom ob obali srednje Dalmacije, podobno kot Portugalci in Španci v Saramagovem romanu, s svojim kamnitim splavom prestavili na neko bolj eksotično lokacijo, ki v resnici še ni natančno določena, saj Casablanca v tej točajevi mini viziji verjetno pomeni bolj idejo lepšega jutri kot pa resnični geografski pojem. Zgodbica, ki mi jo je zgovorni lastnik lokala serviral na hitro ob kavi, tako kot v bolj petičnih kavarnah mini pecivo, v sarajevskih pa lokum, mi je na misel prišla zadnjič, ko sem v medijih zasledil izjavo, ki ni prišla od kogarkoli, da naj bi bili Slovenci po nekih najnovejših raziskavah genetsko blizu Norvežanom, z drugimi južnoslovanskimi narodi pa naj bi imeli bore malo skupnega.