24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Voda (in zrak) za Rome
Prihaja nov zakon
Ena pomembnejših (dodatnih) ovir, ki romski skupnosti preprečujejo, da bi zadihala, je preživeti zakon o romski skupnosti. Da so spremembe nujne, že leta opozarjajo Romi, predlagala jih je bivša varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, projekta pa se je na načelni ravni lotilaprejšnja vlada, ki pa je padla. Zdaj so se, v skladu z obljubami iz volilnega programa, noveliranja zakona lotili v Združeni levici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Ena pomembnejših (dodatnih) ovir, ki romski skupnosti preprečujejo, da bi zadihala, je preživeti zakon o romski skupnosti. Da so spremembe nujne, že leta opozarjajo Romi, predlagala jih je bivša varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, projekta pa se je na načelni ravni lotilaprejšnja vlada, ki pa je padla. Zdaj so se, v skladu z obljubami iz volilnega programa, noveliranja zakona lotili v Združeni levici.
Po besedah Romea Varge gre za projekt, ki se bo gradil od spodaj navzgor, oziroma »nič o Romih brez Romov«. V ta namen so pripravili več javnih delavnic, na katerih naj bi prišli do najboljših rešitev. Morda najbistvenejša sprememba je spremenjeni način sestavljanja sveta romske skupnosti, organa za stik med državo in Romi. V njem po novem Zveza Romov, eno od številnih romskih združenj, ne bi več imela monopola, pač pa bi bila sestava enakomerno razpršena med več romskih organizacij, pa tudi med različnimi regijami, z njim lastnimi posebnostmi.
Druga novost naj bi bila »zamenjava sedanjega sistema palice, ki se je izkazal za kontraproduktivnega, s sistemom korenčka«, kot temu pravi Varga. In sicer v zakonu ne bi bilo več državnih groženj občinam, ki nimajo posluha za romsko skupnost, pač pa bi občine spodbujal in nagrajeval za napredek pri urejanju romske problematike. Zakon pa naj bi uvedel tudi pozitivno diskriminacijo, spodbude pri zaposlovanju in izobraževanju Romov.
In navsezadnje, če bo sprejet, bi poslanci z njim zavezali državo (in občine) k temu, da poskrbi za osnovne človekove pravice v romskih naseljih, med katerimi je na prvem mestu pravica do vode, ne glede na pravni status bivališča. V Amnesty International Slovenije pobudo podpirajo. Pomembne argumente za spremembo zakonodaje sicer utegnejo ponuditi tudi razsodbe najvišjih sodnih instanc v primeru bivalnih razmer Romov. In sicer odločitev ustavnega sodišča glede zakona o graditvi objektov in odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o tožbi glede pravice do vode, ki so jo v imenu dveh romskih družin iz Škocjana in Ribnice vložili lani.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.