Kritika / Cena slave

La rançon de la gloire, 2014
Xavier Beauvois

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 19, 8. 5. 2015

zadržan +

Mali človek.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 19, 8. 5. 2015

zadržan +

Mali človek.

Charlie Chaplin je vse življenje igral potepuha, malega človeka. Še več: z igranjem malega človeka je strašno zaslovel in bajno obogatel. Toda ob koncu leta 1977 je kljub temu umrl – v Švici.

Dva gastarbajterja, Belgijec Eddy (Benoît Poelvoorde) in Alžirec Osman (Roschdy Zem), tipična mala človeka, ki komaj spraskata za preživetje (zanju ni služb, kreditov, zdravstvenega zavarovanja), na črnobelem televizorju gledata svet, ki žaluje za Chaplinom, pri tem pa se jima utrne genialna ideja: kaj če bi ugrabila Chaplinovo krsto in potem zahtevala odkupnino? Če je Chaplin obogatel z malim človekom, zakaj ne bi mali človek obogatel s Chaplinom? In res, nekaj mesecev kasneje skušata svojo idejo – svoj mali start-up, svojo možgansko nevihto – kapitalizirati. Danes bi se prijavila v resničnostni šov, toda leta 1978 še ni bilo resničnostnih šovov, kar pa ne pomeni, da jo bosta odnesla kaj bolje kot Chaplin, ki je v Cirkusu (1928) pristal kot cirkuška atrakcija, no, “resničnostni” klovn. Cena slave, ki jo je – po bizarni resnični zgodbi (le da sta Chaplinovo krsto leta 1978 v resnici ugrabila Poljak in Bolgar) – posnel Xavier Beauvois, avtor sijajnih Božjih mož, je bolj burleskna teza kot film, toda obenem hommage filmarju, ki je inspirativen tudi kot truplo, kot nemi, mrtvi kapital. Da ne bi bil preveč inspirativen, so ga leta 1978 – po ugrabitvi – zabetonirali.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Izraela ni napadla tuja država«

IZJAVA DNEVA

Kultura

Konec MTV-ja

Prva 24-urna glasbena TV postaja na svetu po 40 letih ukinja pet programov v Veliki Britaniji. Sledile bodo Francija, Avstralija in na Poljska. 

»To izgleda kot druga svetovna vojna!«

Zakaj se je Trump nad antifašiste spravil z vojsko