Kritika / Cena slave

zadržan +

Mali človek.

Charlie Chaplin je vse življenje igral potepuha, malega človeka. Še več: z igranjem malega človeka je strašno zaslovel in bajno obogatel. Toda ob koncu leta 1977 je kljub temu umrl – v Švici.

Dva gastarbajterja, Belgijec Eddy (Benoît Poelvoorde) in Alžirec Osman (Roschdy Zem), tipična mala človeka, ki komaj spraskata za preživetje (zanju ni služb, kreditov, zdravstvenega zavarovanja), na črnobelem televizorju gledata svet, ki žaluje za Chaplinom, pri tem pa se jima utrne genialna ideja: kaj če bi ugrabila Chaplinovo krsto in potem zahtevala odkupnino? Če je Chaplin obogatel z malim človekom, zakaj ne bi mali človek obogatel s Chaplinom? In res, nekaj mesecev kasneje skušata svojo idejo – svoj mali start-up, svojo možgansko nevihto – kapitalizirati. Danes bi se prijavila v resničnostni šov, toda leta 1978 še ni bilo resničnostnih šovov, kar pa ne pomeni, da jo bosta odnesla kaj bolje kot Chaplin, ki je v Cirkusu (1928) pristal kot cirkuška atrakcija, no, “resničnostni” klovn. Cena slave, ki jo je – po bizarni resnični zgodbi (le da sta Chaplinovo krsto leta 1978 v resnici ugrabila Poljak in Bolgar) – posnel Xavier Beauvois, avtor sijajnih Božjih mož, je bolj burleskna teza kot film, toda obenem hommage filmarju, ki je inspirativen tudi kot truplo, kot nemi, mrtvi kapital. Da ne bi bil preveč inspirativen, so ga leta 1978 – po ugrabitvi – zabetonirali.

(Kinodvor)