Miloščina

Prihodnji mesec bo leto dni od uveljavitve zakona, ki je izbrisanim omogočil vlaganje odškodninskih zahtevkov, kar je pred leti zapovedalo evropsko sodišče za človekove pravice. So se uresničili strahovi poslanca SDS Branka Grimsa, da bo država izbrisanim izplačala milijardo evrov odškodnin? So se uresničile napovedi tedanjega notranjega ministra Gregorja Viranta, da bo država za odškodnine porabila okoli 120 milijonov evrov?

Gre za zakon, s katerim smo uzakonili odškodninsko shemo, ki jo je v sodbi zahtevalo sodišče v Strasbourgu. To je šestim izbrisanim, ki so Slovenijo tožili, dosodilo povprečno 150 evrov odškodnine na dan trajanja izbrisa. Od tu Grimsov izračun, ki je upošteval, da bodo odškodnino dobili vsi izbrisani, in to v višini, ki jo je določilo sodišče za človekove pravice. Virant se je potem odločil, da bo 50 evrov na dan izbrisa dovolj, da zadovolji evropsko sodišče, ki dopušča izplačilo nekoliko nižjih odškodnin, če za popravo krivic poskrbi država sama. Usoda tega, trikrat manjšega zneska sicer še ni znana, saj evropski sodniki še niso rekli zadnje besede. A podatki kažejo, da izbrisani ne bodo dobili niti tega. In sicer niti tisti (približno polovica), ki jim je zakon to možnost sploh dal.

Po zakonu imajo izbrisani tri leta časa, da vložijo zahtevke za izplačilo odškodnine za škodo, ki so jo pretrpeli zaradi kršitve človekovih pravic oziroma zaradi izbrisa samega. Prvo leto bo kmalu preteklo. Lani, v pol leta po uveljavitvi zakona, je zahtevke vložilo 5421 izbrisanih, v letošnjega slabega pol leta le še 1006, kar kaže, da je večina zahtevkov že bila vložena.

In za koliko milijard oziroma milijonov v resnici gre?

Doslej so upravni organi pravnomočno določili za skupaj 19 milijonov evrov odškodnin, torej le dobrih 15 odstotkov od predvidenih 120 milijonov. Izplačanih pa je bilo manj kot pet milijonov, saj si je država vzela pravico izplačevanja odškodnin za kršitev človekovih pravic v petih obrokih. Zaradi tega bo povprečni izbrisani v prihodnjih petih letih na leto od države prejel okoli tisoč evrov za desetletje ali več neurejenega statusa zaradi samovolje osamosvojiteljev.

Zakon pa je izbrisanim dal tudi možnost, da s tožbo zahtevajo dodatno odškodnino zaradi gmotne škode, kolikor je po 20 letih lahko dokažejo. V letu dni je bilo vloženih 27 tožb, sodišče niti o eni od teh še ni odločilo, niti na prvi stopnji.

Ko se je na veliko govorilo o milijonih, nikogar ni pretirano zanimalo, kako bodo upravičenci do njih prišli. Zakon je namreč že za izplačilo odškodnine, ki izbrisanim pripada, postavil številne pogoje in zahteve po dokazilih, da o zahtevi po višji odškodnini pred sodišči niti ne govorimo.