Moteča znanost

Ministrstvo za kmetijstvo je pohitelo. Manj kot mesec dni po tem, ko je začela veljati nova evropska direktiva, ki državam članicam omogoča prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojih ozemljih, je že pripravilo predlog zakona in ga dalo v javno razpravo. Predlog zakona med drugim določa, da Slovenija lahko prepove pridelavo gensko spremenjenih rastlin, če bi bila ta v nasprotju s sprejetimi cilji kmetijske in okoljske politike in celo, če bi »ogrožala ali bi lahko ogrožala javni red in mir«. Vse, kar bodo morali po novem narediti nasprotniki GSO, je torej razbiti kakšno okno, pa bo prepoved gojenja že upravičljiva.

Na ministrstvu predlagano ureditev utemeljujejo z negativnimi stališči javnosti in nevladnih organizacij do gojenja gensko spremenjenih rastlin. Znanosti ne omenjajo.

Predlog zakona uvaja tudi novo komisijo, ki naj bi presojala upravičenost prepovedi posameznih vrst gensko spremenjenih rastlin. Slovenija ima že tri podobne komisije, a so očitno vse preveč znanstvene. Zato je bilo treba zasnovati novo, v kateri bo od devetih članov sedel en sam predstavnik kmetijskih visokošolskih organizacij, v njej pa bodo predstavnika dobili tudi ekološki kmetje.

Dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani je predsednik sedanje 17-članske komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje kot posvetovalno telo vlade. Ne on ne kateri od njegovih kolegov ni bil povabljen k pripravi zakona.

»Predlog zakona je po mojem nestrokoven in docela političen. Prepoved ni strokovno utemeljena, je nesmiselna in nepotrebna.«

Do zakona je kritična tudi članica te komisije dr. Martina Bergant Marušič iz Centra za biomedicinske raziskave in inženiring Univerze v Novi Gorici. »Bojim se, da se tako brez resne razprave le pridružujemo trenutno prevladujočemu trendu v Evropi, ki gensko spremenjene rastline apriori zavrača, argumentirane strokovne podlage za to stališče pa nima.«

Še en član komisije, profesor biologije z mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko dr. Mitja Kaligarič, pravi, da se mu zdi, če bi za to obstajal družbeni konsenz, sprejemljivo sprejeti prepoved tudi na podlagi neracionalnih argumentov. Ne zdi pa se mu sprejemljivo, da se znanstveni argumenti nepravilno razlagajo ali zlorabijo. »Nič nimam proti, če se na demokratičen način odločimo, da na primer v Sloveniji ne bomo več jedli rumenega sadja, ali pa prepovemo gojenje kivija. Sem pa proti, če kdo trdi, da rumeno sadje škodi zdravju ali da je kivi kancerogen.«

Pravzaprav je edini strokovnjak za kmetijstvo in gensko tehnologijo, za katerega je znano, da je sodeloval pri pripravi zakona, dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. In prav ona je ena od izjemno redkih v stroki, ki imajo do gensko spremenjenih rastlin odklonilen odnos. Naslednjič lahko torej pričakujemo, da bo pri pisanju novega zakon o podnebnih spremembah vlada nalogo zaupala kakšnemu klimatskemu skeptiku, pisanje novega zakona o nalezljivih boleznih pa lahko prepusti nasprotniku cepljenja.