Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnosti treh delov zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi je člen, ki govori o domnevi obstoja zunajzakonske skupnosti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnosti treh delov zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi je člen, ki govori o domnevi obstoja zunajzakonske skupnosti.
Življenje v enostarševski družini prosilcem prinese več socialnih pravic kot življenje v zunajzakonski skupnosti. Ker naj bi bili ljudje množično lagali, da ne živijo v zunajzakonski skupnosti, je socialna zakonodaja zaostrila pogoje, na podlagi katerih centri za socialno delo za posameznika, ki ima otroka, predpostavljajo, da živi v enostarševski družini. Ta se po zakonu samodejno prepozna le, kadar je eden od staršev neznan, mrtev ali ne plačuje preživnine. Poleg tega se enostarševska družina prepozna, ko med starši, ki imajo otroka, ne bi bila mogoča zakonska skupnost, torej če sta bližnja sorodnika, če je eden od staršev poročen s tretjo osebo, ko gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju … V drugih primerih centri za socialno delo za ljudi domnevajo, da živijo v zunajzakonski skupnosti. Če je dejansko stanje drugačno, mora breme dokazovanja prevzeti prosilec. Zagotoviti mora priče, ki potrdijo, da starši dejansko ne živijo skupaj.
Varuhinja trdi, da je to nesorazmeren ukrep. »Uboge starše enačimo s kriminalci,« pravi Lan Vošnjak iz urada varuhinje. Ureditev bodo na ustavnem sodišču izpodbijali tudi zato, ker menijo, da so nekateri diskriminirani. »Če imam otroka z žensko, ki je poročena s tretjo osebo, velja, da nisva v zunajzakonski skupnosti, če ni poročena, morava neobstoj zunajzakonske skupnosti dokazovati,« ponazarja Vošnjak.
Vsi priznavajo, da so se pri prikazovanju enostarševskih družin dogajale zlorabe, vendar nihče ne ve, koliko jih je bilo. »Razumem stališče varuhinje, vendar razumem tudi, zakaj je ministrstvo sprejelo takšen zakon,« pravi pravnica pri skupnosti centrov za socialo delo Sendi Murgel. Edina druga možnost bi bila po njenem, da bi dejanske zunajzakonske skupnosti ugotavljali sami na terenu. »To pa je nemogoče, saj nas je zaposlenih premalo že za naloge, ki jih moramo izvajati zdaj.« Predsednik socialne zbornice Bojan Regvar poudarja, da ljudje z laganjem ne pridobijo veliko. »Morali bi se vprašati, zakaj jim teh nekaj evrov pomeni toliko, da lažejo.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi