Kako ustaviti privatizacijo?

Dr. Luka Omladič
5. 6. 2015

Privatizacija je že od vladavine Thatcherjeve najpomembnejše orodje, s katerim neoliberalna politika dosega tri svoje ključne cilje: vitko državo, ki prepušča vse več funkcij zasebnemu sektorju in trgu, neenako distribucijo bogastva v prid povečevanja moči premožnih, ter slabitev sindikatov, ki ščitijo pravice zaposlenih. Ti cilji se niso niti malo spremenili, čeprav so na novo zapakirani v argumente o vračanju dolgov v prid prihodnjih generacij ali o nevmešavanju politike v gospodarstvo. Če se s takšnim konceptom neoliberalne družbe strinjate, vas nadaljevanje ne bo zanimalo. Sicer pa stvari stojijo takole: prijatelji iz Združene levice so z orodji, ki jih imajo na voljo kot stranka v parlamentu, storili bolj ali manj vse, kar se je dalo. To ne pomeni umika, še naprej in do konca bodo prek parlamentarnih kanalov delali vse, da bi privatizacijske procese zaustavili ali upočasnili. A v okoliščinah velike privatizacijske koalicije je parlamentarna moč nasprotnikov privatizacije omejena. Zato lahko prodajo Telekoma in ostale privatizacije kratkoročno zaustavi samo jasno izražena volja ljudstva – če seveda ta obstaja. Godrnjanja pred TV vladni prodajalci ne slišijo, preizkušeno pa slišijo glas velike in odločne množice državljanov pod svojimi okni. V četrtek, 11. junija, bo v Ljubljani javno zborovanje, na katerem bomo z udeležbo lahko izrazili nestrinjanje s privatizacijo. Prepričan sem, da je od zbora odvisno veliko. Smo v prelomni točki procesa privatizacije nekaterih ključnih gospodarskih družb, ki ga je z jasnim izrazom obče volje danes še mogoče ustaviti, jutri pa verjetno ne več. Zelo jasno pa se moramo zavedati , da privatizacija ni samo vprašanje statusa ducata podjetij, ampak je sprožilec globokih strukturnih sprememb države in družbe. Če se naša vlada izogiba odgovoru, v kakšno družbo privatizacija vodi, berite prvakinjo tega koncepta, gospo Thatcher.

Več o razlogih za udeležbo na shodu proti privatizaciji si preberite tu.