Kje tiči varnostno tveganje?
Včeraj je v Državnem Zboru (DZ) na zahtevo SDS potekala razprava o posledicah za nacionalno varnost predloga Evropske komisije, da naj bi Slovenija v okviru sheme za preselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav v EU sprejela 702 osebi. SDS meni, da pri tem obstaja varnostno tveganje, da bi se med begunce pomešali Islamski skrajneži in »teroristični bojevniki«. Taka retorika je v skladu s širšo evropsko anti-migracijsko politiko, ki begunce prikazuje kot umazane, lene in nevarne – in istočasno pozablja, da je prav Zahodna politika v veliki meri odgovorna za to, da mora tako veliko število ljudi zapustiti svoje domove in iskati boljše življenje v državah, ki so do njih po večini sovražno naperjene.
Visokega števila beguncev ne moremo enačiti z migranti, ki svoje domove zapustijo prostovoljno, načrtno in urejeno. Begunci iz Bližnjega vzhoda in Afrike v Evropo bežijo pred vojnami, preganjanji, revščino in lakoto. Prav te pa sta povzročila Evropa in Zahod, prvo skozi neposredno stoletno kolonizacijo, ki je izčrpala naravne vire in spremenila temelje družb tako, da je za svojo korist ustvarila ozke, skorumpirane avtoritarne elite, in zatem skozi mehanizme neoliberalizma, ki še naprej utrjujejo posredno izkoriščanje slabšega položaja držav tretjega sveta na globalnem trgu. Zahodna diplomacija in vojaške akcije na teh področjih pa so le dodale k polarizaciji družbe in povzročile nastajanje skrajnih skupin – ravno teh, katerih se SDS sedaj tako boji, da je zahtevala posebno zasedanje odbora DZ za obrambo in notranje zadeve v luči sprejetja beguncev, ki bežijo pred istimi sovražniki.
Pot čez Sredozemlje je izjemno tvegana, tiste, ki jo preživijo, pa v evropskih državah lahko čakata najmanj diskriminacija in izkoriščanje, pa tudi nasilje, kazni in deložacije. Na pot se begunci zato odpravijo le takrat, ko več ne vidijo drugega izhoda. Čeprav Evropa nosi velik del bremena odgovornosti za njihov položaj, je evropski odziv na migracije počasen in nenaklonjen, je v Mladini pisal Denis Vičič. Begunci v Sredozemskem morju umirajo, ker jim je v Evropo legalni vstop onemogočen.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je na izredni skupni seji parlamentarnih odborov zagotovila, da bo ministrstvo poskrbelo za ohranitev varnostnih razmer in spomnila, da predlog Evropske komisije še ni dovršen, saj čaka na analizo varnostnih vidikov in oceno učinkov ukrepov.
SDS pravi, da bi sprejetje 702 beguncev za Slovenijo pomenilo varnostno tveganje. Istočasno pa nimajo pomislekov glede prodaje Telekoma, nacionalnega telekomunikacijskega operaterja, katerega je celo ministrstvo za obrambo prepoznalo kot enega ključnih subjektov nacionalne varnosti . Zadosti niso niti izkušnje privatizacije Hrvaškega Telekoma družbi Deutsche Telekom, zaradi katere je Hrvaška bila prisiljena zgraditi novo, vzporedno telekomunikacijsko strukturo. Lahko smo prepričani, da nas bo dolgoročno privatizacija stala tako finančno kot varnostno gledano mnogo več kot 700 beguncev, ki iščejo varno in dostojno življenje.