Pamflet: Kontaminiran jezik

Amerikanec iz Amerike je v vsakdanjem razumevanju obiskovalec iz ZDA. Ni pa nujno, lahko je Kubanec, Kolumbijec, Kanadčan ... skratka iz katerekoli države Severne, Srednje ali Južne Amerike. Beseda »Amerikanec« ima ožji in širši pomen.

Podobno je z besedo »belogardist« in »belogardizem«. Bela garda je bila vojaška formacija, ki se je zoperstavljala boljševiški revoluciji v Rusiji leta 1918. Širši pomen besede se nanaša na vse druge take vojaške formacije drugod po svetu med drugo svetovno vojno. Zato govorimo o belogardizmu v Sloveniji, čeprav vojaških formacij s takim imenom v Sloveniji v Drugi svetovni vojni ni bilo. Pod Italijani se formirajo vaške straže ali enote MVAC, pod Nemci poznamo domobranske vojaške formacije. V dobesednem smislu belogradizma na Slovenskem ni bilo.

Taka je tudi beseda »fašizem«. V ožjem smislu se nanaša na italijanski režim med obema vojnama do kapitulacije Italije leta 1943. V širšem smislu s »fašizmom« označujemo vse režime, ki se po fašizmu zgledujejo. Fašisti so tisti, ki se v pretekli in vsakdanji praksi hote ali nehote zgledujejo po izvornem italijanskem fašizmu. V širšem smislu smo letos praznovali 70 let zmage nad fašizmom. Natančneje in zgodovinsko neoporečno smo v resnici praznovali zmago nad nacizmom, katerega protagonist je bila, kot je znano, Hitlerjeva Nemčija. Za tako poimenovanje se zavzema v kolumni Bernard Nežmah.

Poleg Nemčije in Italije so za fašistične v širšem smislu veljali režimi v Francovi Španiji, Salazarjevi Portugalski, Pinochetovem Čilu, polkovniški pučistični režimi v Argentini, diktatorski režim v Dominikanski republiki, v Afriki je bil najbolj znan cesar Bokassa ... Mnogih aktualnih držav se drži prizvok »fašističnosti«, če se lahko zanašam na poročila in mnenja naših prominentnih novinarskih peres. Mnogi posamezniki so si tudi pri nas že zaslužili opredelitev »fašistoidnosti« ali vsaj »protofašistoidnosti«. S to besedo opredeli, na primer, Slavoj Žižek pred časom celo arhitekta Jožeta Plečnika: »... ker ni uporabljal železobetona«! To, kar tako, mimogrede.

Nič in nihče se ne more zoperstavljati neizprosnosti časa. Fašistični, nacistični in komunistični režimi se v mnogih sodobnejših zgodovinskih ocenah izenačujejo. In res, če postavimo resnico nad ideologijo, je treba ugotoviti, da je bila vsakdanja praksa vseh teh režimov zelo podobna. Vsemogoče primerjave presegajo vidike tega pisanja. Po natančni logiki stvari, smo letos praznovali zmago sovjetskega Stalinističnega komunizma nad nemškim Hitlerjevim nacizmom. V širšem pomenskem smislu bi lahko konstatirali, da je vzhodni fašizem porazil zahodnega. V načelu je to dobro. En fašizem je znosnejši, kot sta dva.