Sočutje, kaj je to?

Letos je prek Sredozemskega morja v Evropo prispelo že 103 tisoč beguncev, pri prečkanju jih je v tem času umrlo 1800. A niti dramatične številke pri evropskih in slovenskih politikih ne sprožijo sočutja; raje se ukvarjajo s tveganji in stroški, ki jih begunska življenja predstavljajo za trdnjavo Evropo.

Kot pravi dr. Veronika Bajt z Mirovnega inštituta, se migracijske politike Evropske unije oziroma usmerjenost na »upravljanje« migracij osredotočajo predvsem na varnostni vidik, temu pa pričakovano sledijo nacionalne politike in številni mediji z ustvarjanjem moralne panike o poplavi beguncev.

Tako je tudi v Sloveniji. Parlamentarna odbora za obrambo in notranje zadeve sta se na zahtevo poslanske skupine SDS srečala na izredni seji, na kateri sta obravnavala morebitne vplive sprejema prebežnikov na slovensko nacionalno varnost. Pripadniki Islamske države, mojstri digitalne propagande, so namreč begunsko krizo izkoristili, kot najbolje znajo: ob objavi seznama držav Evropske unije za sprejem beguncev so naznanili, da bodo med begunce pomešani džihadisti.

Tudi stranka SDS je to najavo izkoristila, kot najbolje zna: z moralno paniko, ki ustvarja vzdušje strahu, begunce reducira na teroriste, njihova življenja pa na strošek.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je po seji dejala, da bosta pri sprejemanju beguncev ključna izbor in varnostno preverjanje oseb, ki bodo morebiti preseljene na območje Slovenije.

Od kdaj so begunci tržno blago, ki ga izbiramo po lastni volji? Bajtova poudarja, da so medcelinska potovanja v globaliziranem svetu nekaj običajnega, zato se ne moremo ograditi in pričakovati zgolj migracij določenega tipa ljudi, ki jih neoliberalna tržna logika trenutno potrebuje. »Ali tudi potnike prvega razreda na letališču sprejme zdravniško osebje, zavito od glave do peta v zaščitne kombinezone in z masko na obrazu – tako kot izčrpane in ponižane ljudi na obalah južne Evrope?«

Sklicevanje na potrebo po razpravi o posledicah sprejema beguncev za slovensko nacionalno varnost po besedah Bajtove zrcali prevladujočo doktrino spopadanja z migracijami, ki so obravnavane kot problem, ne pa kot priložnost za starajoče se evropske države. Namesto da bi razpravljali o tem, kako beguncem pomagati, sta srž razprave varnostno tveganje in finančno breme. »In ko se vsak dan govori zgolj o tem vidiku, tudi posnetki človeške bede zgolj za trenutek vzbudijo sočutje, ki pa ga povečini že v nekaj trenutkih zamenja skrb za lastno ugodje, zato se pogosto kaj dlje od neke pravičniške jeze niti ne premaknemo.«

Mimogrede, predlagateljica izredne seje, SDS, je želela, da bi odbora predlagala vladi izdelavo analize posledic in vpliva sprejema beguncev na slovensko nacionalno varnost. Ista poslanska skupina je zaradi varnostne analize tveganj prodaje Telekoma želela interpelirati nekdanjega obrambnega ministra Janka Vebra.