Kritika / Salla Simukka: Rdeča kot kri (trilogija Sneguljčica I)

+ + + +

Ledena dežela

Daleč so časi, ko so fantje trepetali pred enim samim morilcem. Medtem so svet poselili tropi gangsterjev in na Finskem, ker dežela meji na imperij kriminala, so razmere še ugodnejše; Sneguljčica, atipična in malo asocialna srednješolka, pade v gnezdo. Neustrašno se postavi nad policijo in dilerje, prijatelje v nevarnosti, in začne raziskovati, od kod oprani denar; opran dobesedno, ker je bil dostavljen v vrečki in se suši, potem ko so z njega sprali kri.

Sneguljčičine akcije so kompulzivne, nevarne in samo po zaslugi combata, telesne vadbe, in mobinga v nižjih razredih, katerega žrtev je bila in zaradi česar razvije neuklonljiv značaj, ji nekako uspe preživeti. Pri tem se preoblači, menja načine hoje, se namaškara v fanta in ljubezensko profesionalko, kar ji ni težko, saj ima očitno travmatično preteklost, ki jo popravlja s številnimi preoblekami in splošno nevidnostjo. Je junakinja, ki ji uspeva ravno zato, ker je pretežno amorfna, ker je lahko skoraj vse, z nekaj spremembami; je iluzionist, ki pričara najrazličnejše podobe. Kot gre srednješolki, je strokovnjakinja za imidže, razlikuje in prepozna vse parfume in mila, ki ji pridejo v nosni doseg, garderobo po potrebi plemeniti s šik stvarmi premožne prijateljice.

Akcije je v tem trilerju veliko, beg pred uvoženimi in domačimi mafiozi, inkognito pretikanje v dvorcu, spremenjenem v pravljične in tematske sobane, spodrsavanje na ledu, krogle žvižgajo in kakšna tudi zadene. Sneguljčica je skoraj Bond, v njej ni samo pronicljivost podeželskih detektivk iz klasike žanra; verjetno je ta aktivna bojevnica posledica dejstva, da je trilogija Sneguljčica franšiza Milenijske trilogije in da se vleče na uspeh skandinavske trde kriminalke, ki je postala brend. Da je spisana za nekoliko mlajšo publiko, za dekleta, ki fantazirajo o pravičnem svetu in se pri tem ne zadržujejo pred nasiljem, je verjetno specifika, ki dela trilogijo prepoznavno. Jo uspešno prodaja, beremo.

Dogajanje v finski provinci je branje za vročinski val. Namesto sladoleda ali podobnih osvežilcev. Ves čas je namreč peklensko mrzlo, zunaj led in minusi in jih zebe v roke, mrzli pa so tudi notranji prostori, naj gre za opustošen čustveni svet ali notranjost hladilnih skrinj, kamor se zatečejo zaživa ali malo kasneje. Vsenavzoči hlad samo še poudarjajo malo čudaški in na začetku ne najbolj razumljivi vzdevki, ob naslovni junakinji še Snežna kraljica ali Severni medved; Finska je očitno dežela, poseljena z mitološkimi bitji, srednješolkami z izjemnimi sposobnostmi in pogumom, in tam so ruski mafiozi lahko samo plen.