Kritika / Naša Amy

Največja možnost, da v resničnostnem šovu pri nas zmaga ženska, je takrat, ko moški sploh ne sodelujejo, kot na primer v bizarnem šovu TV Golica Gospodinje pojejo, kjer so preizkušali posluh gospa, v oddaji Ljubezen na deželi, kjer so iskali nevesto za tamladega Štekarja, ali oddajah TOP 4, kjer so s pomočjo sodelujočih mladenk delali reklamo za ponudnika telekomunikacij. Ženske znajo očitno peti in pleti bolje od moških, saj smo bili zmagovalkam priča tudi v prvih dveh sezonah resničnostnega šova Kmetija, edini sezoni oddaje X Factor in v vseh štirih sezonah šova Slovenija ima talent.

Kuhinja, gostilna in bar pa še naprej tradicionalno ostajajo v domeni moških. Tako so gledalci, ki glasujejo, presodili tudi prejšnjo nedeljo, ko po treh mesecih množičnega alkoholiziranja pred televizijskimi kamerami tudi v tretji izvedbi resničnostnega šova Bar nismo dočakali zmagovalke. V finalu sta se sicer soočila najstarejši in najmlajša med tokratnimi udeleženci, zmagal pa je favorizirani Črt, ki ima izkušnje z gostinstvom, pa čeprav je druga finalistka Ivona vse od svojega prihoda v drugem tednu snemanja – bila je rezerva, zato se je sotekmovalcem pridružila kasneje – s svojimi nenehnimi eskapadami do zadnjega skrbela za to, da gledalcem ni bilo dolgčas.

Težko se je znebiti občutka, da so preračunljivi producenti podivjano dvajsetletnico čredi podtaknili kot nekakšno Amy Winehouse, saj je s svojo neprilagojenostjo, prostodušnostjo ter otročjostjo vedno znova razburkala vodo v mlaki. Se še spomnite, za kaj bi ona porabila petdeset tisočakov, ki pripadejo zmagovalcu? Za nove joške in en hud šoping. Brez dlake na jeziku, z veliko alkohola v krvi, z rumenim kartonom zaradi vročekrvnega prepiranja, brez zadržkov glede spolnih odnosov s sotekmovalcem v prisotnosti kamer, v zadnjih tednih pa se je izkazalo, da je celo poročena; tamali gredo vse zasluge, da je letošnji Bar postal Santa Barbara.

Zapeljivka, opravljivka, objekt poželenja, prešuštnica, upornica – vse to so klišeji, ki jim ustreza tako Ivona kot številne slovenske filmske junakinje, o katerih je nacionalka v torek zavrtela težko pričakovani dokumentarni celovečerni film Urše Menart Kaj pa Mojca?, v katerem so ženske spregovorile o ženskah. Filmske ustvarjalke, kritičarke in teoretičarke so nam ob številnih nostalgičnih filmskih odlomkih – zaradi njih smo si večkrat zaželeli, da se film ne bi nikoli končal – ponudile navdihujoč kvalitativni ter kvantitativni pregled domačih ženskih filmskih likov in tako osvetlile vloge, ki so bile ženskam doslej namenjene v slovenski filmski fikciji. To pa so, seveda, večinoma režirali moški.