Nova pobuda za priznanje Palestine
Poslanci ZL in ZaAB so včeraj v zakonodajni postopek vložili akt za priznanje samostojne in neodvisne države Palestine. Pobuda sicer ni nova, ZL je želela postopek sprožiti že pred sedmimi mesci, ko je bilo s sklepom določeno, da predlog za priznanje pošlje vlada. Do sedaj se to ni zgodilo, saj je vlada po besedah poslanca ZL Mateja Tašnerja Vatovca prihajala do vedno novih ovir.
Dolgo čakanje in nove razmere so opozicijo spodbudile, da ponovno spomni na vprašanje priznanja Palestine. Vlada do sedaj predloga ni poslala, ker naj bi čakala na izraelske volitve, evropske partnerje in tudi finančna sredstva. A istočasno postaja priznanje vse bolj aktualno z mednarodnopravnega vidika, pravi Vatovec, saj je Izrael na volitvah dobil eno najbolj protipalestinskih vlad, Palestina se je včlanila v Mednarodno kazensko sodišče ter podpisala prvo mednarodno pogodbo z Vatikanom, pobude za priznanje pa se pojavljajo tudi na Irskem, v Franciji in Belgiji.
V ZaAB so prav tako ocenili, da je nastopil čas, da Slovenija prizna Palestino. Poslanec Peter Vilfan meni, da finančna sredstva pri tem ne bi smela predstavljati težavo, saj Slovenija skozi članstvo v EU že pomaga Palestini. Spomnil je, da je v rehabilitacijski center Soča bilo sprejetih v zadnjem času tudi precej otrok iz Palestine.
V SD podpirajo predlog, ki bi po besedah poslanca Matjaža Hana predstavljal človeško dejanje in dejanje dostojanstva, obenem pa bi bil mirovni proces na Bližnjem vzhodu lažji, če pogajanja potekala med dvema samostojnima državama.
Iz vlade so kasneje sporočili, da tudi koalicijske stranke podpirajo priznanje Palestine in da je z novembrskim sklepom želela zgolj zagotoviti, da DZ o priznanju na predlog vlade odloča ob najustreznejšem času, ko bi to dejanje imelo tudi največji učinek.
Je pa očitno, da vsaj nekatere vladne stranke ali posamezniki še zdaj niso prepričani, da je čas ustrezen. Zunanji minister Karl Erjavec je danes povedal, da bi bilo najbolje, če bi Slovenija Palestino priznala, ko bi se za to odločila še kakšna druga članica EU, da bi tako bila odločitev veliko bolj udarna. Predlagal je, da se na odločitev počaka še mesec ali dva, in razpravo zopet poskušal prestaviti, tokrat na odbor DZ za zunanjo politiko.
Slovensko politiko do Palestine se lahko najbolje opiše kot nejasno, kot je v Mladini pisal Borut Mekina. Po eni strani so bili storjeni koraki v smeri priznanja, recimo s podporo Goldstonovega poročila v Svetu za človekove pravice leta 2009, z zvišanjem ravni akreditacije vodje palestinske misije na Dunaju in z glasovanjem v prid palestinskega članstva v Unescu leta 2011. A v drugih primerih kaže Slovenija še naprej zadržan odnos. Leta 2012 v Generalni skupščini Združenih narodov nismo glasovali za podelitev Palestini statusa opazovalke-nečlanice, sedaj pa prestavlja vlada odločitev o priznanju že več kot pol leta, čeprav naj bi tako vlada kot opozicija predlog podpirali.
Slovensko priznanje Palestine kot samostojne države morda ne bi imelo bistvenega vpliva na izraelsko-palestinski konflikt, a bi vseeno pomenilo še en korak naprej k mednarodnem priznanju. Do sedaj je to storilo 134 držav, med njimi sedem članic EU in nedavno tudi Švedska. Med diplomatskimi manevri na mednarodni ravni pa Izrael v Palestini še naprej mirno izvaja zločine. Samo v zadnjem letu je zaradi bombnih napadov bilo ubitih več kot 2000 ljudi, razseljenih pa naj bi jih bilo kar 30%. Tako ravnanje omogoča ravno podpora ZDA in evropskih držav in njihovih podjetij, piše Igor Mekina. Še več: orožje izvaža v Izrael tudi Slovenija.