Južnjaki

Prastrah pred Balkanom

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 26, 26. 6. 2015

Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 26, 26. 6. 2015

Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

Amandma, ki ga je vložila Združena levica, bi varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke olajšal vložitev vloge, saj bi bila ta v njihovem materinem jeziku in ne bi potrebovali prevoda, s čimer so povezani stroški. Za državo pa izdelava vlog v dveh ali treh tujih jezikih ne bi bila posebno draga. Zlasti bi bilo to smiselno, ker gre za tuje državljane, ki morda nikoli niso živeli v Sloveniji, saj je Ljubljanska banka ponujala svoje storitve v njihovih državah.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je predlagatelje amandmaja na svojem blogu imenoval »tepihovalci Slovenije«, čeprav to, da država v določenih primerih poskrbi za prevajanje, ni nič nenavadnega. V kazenskem postopku ima tuj državljan recimo pravico do tolmača, ki ga plača država.

V Sloveniji živeči pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov še danes, četrt stoletja po osamosvojitvi, nimajo nikakršnih institucionaliziranih manjšinskih pravic. Kljub temu da gre za narod-

nostne manjšine, ki po številčnosti precej presegajo italijansko in madžarsko narodno skupnost, ki imata v državnem zboru celo svojega predstavnika, in recimo romsko skupnost, ki ima pravico do predstavnika na lokalni ravni, v občinah, kjer Romi živijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Tudi simboli ZZB NOB Slovenije sodijo na državno proslavo«

V ZZB NOB Slovenije in Društvu TIGR Primorske se ne bodo udeležili proslave ob dnevu državnosti, saj partizanska rdeča zvezda pod Janševo vlado ni dobrodošla

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije

Milan Kučan / »Nasprotoval sem ponujeni odcepitvi, ne pa samostojni Sloveniji«

Prvi predsednik republike je poudaril, da politikom, ki danes vodijo državo, ne želi svetovati