Tour de Macedonia
O »Balkanski poti« in o tem, kako se po njej prevažajo s kolesi
Prehitimo skupino kolesarjev. »Evo jih, emigranti.« Večinoma so mlajši moški. Fit. Vozijo počasi. Opazim, da nimajo skoraj nobene prtljage. Samo majhne nahrbtnike.
Avtocesta Bratstva in enotnosti (zdaj Aleksandra Velikega). Odsek Prilep–Skopje. Dolžina etape: 124 km, od tega približno 80 km avtoceste. Trajanje vožnje: 1 ura in 41 minut z motornim vozilom. 15. junij 2015, poldne. Najtoplejši dan te pomladi, 35 stopinj Celzija. Na soncu več kot 40. Odpeljeva se iz Prilepa. S taksijem. Avtobus v Skopje odpelje šele pozno popoldne, ko bo hladneje. Ne bova čakala ves dan na soncu. Stalo me bo skoraj 50 EUR, da naju kdo zapelje. Nekaj časa traja, da najdem taksi s klimo. Taksist, prijatelj prijatelja, je užaljen, ker njegov golf III ni dovolj dober. »S sabo ima majhnega otroka,« mu pove prijatelj. Šele potem pokliče nekoga, ki ima golf IV karavan s klimo. Sedeva vanj. Po otroškem avtosedežu niti ne vprašam. Že tako me gleda, kot da sem razvajena Slovenka. Pripnem Rubna, kolikor ga lahko, moj pas ne deluje. Ruben se uleže in zaspi.