O škofovi odgovornosti

Spoštovano uredništvo tednika Mladina!

Na straneh Mladine se je razvila za moj občutek tu pa tam rahlo pregreta razprava o vlogi ljubljanske škofije pri nastavkih domače kolaboracije z zasedbenimi oblastmi. Dr. Boris Mlakar je pri tem potožil, da pogreša novih dokumentov, ki naj bi obrise te vloge izostrili. Zato mogoče ni odveč, če k razpravi doprinesem dokumentarni drobec, ki ga vsaj v tem pogledu slovensko zgodovinopisje, kolikor vem, še ni pritegnilo pod drobnogled.

Gre za sicer že objavljene odlomke (glej članek tržaškega zgodovinarja Tomaža Simčiča „Ugo Ubaldi di Piandimeleto /1885-1968/ e gli sloveni della Venezia Giulia nel periodo tra le due guerre“, Studi montefeltrani 32, 2010) iż osebnih zapiskov italijanskega vrhunskega obveščevalca Uga Ubaldija, neposrednega zaupnika rimskega vrha politične policije, čigar tipalke so segale v samo osrčje vatikanske diplomacije. Bil je tudi osebni prijatelj goriškega odvetnika Janka Kralja in rimski zaupnik njegovega katoliško-integralističnega, Ščeku in Besednjaku sovražnega tabora.

- 4. 5. 1941, slab mesec po vojaški zasedbi t. im. Ljubljanske pokrajine a še pred njeno aneksijo Kraljevini Italiji, si je Ubaldi pribeležil, da je v Vatikanu zavladalo „globoko zadoščenje nad zaokrožitvijo naših vzhodnih meja.“

- 14. 12. 1941 je zaznal, da „nekateri ljubljanski razumniki pripisujejo slovenski odpor do italijanske zasedbe ‘slabemu ravnanju z našimi brati v Istri’“, da pa sicer „rajši vidijo nadoblast Italijanov kot pa Nemcev in Srbov“.

- 28. 1. 1942 pa je Ubaldi iż virov pri Sv. Sedežu zvedel: „Na vabila, ki jih je Vatikan naslovil na ljubljansko duhovščino, naj Slovence nagovarja k sodelovanju z italijanskimi oblastmi, naj bi tamkajšnja duhovščina odvrnila s sledečim sporočilom: To smo storili in to počnemo, toda podtalno komunistično sodišče izreka smrtne obsodbe zoper osebe, ki so sodelovale z Italijani, in te obsodbe izvršuje, kot se je že 22 krat primerilo, ne da bi italijanske oblasti storilcev odkrile. Kako naj na ta način sodelovanje sploh nudimo? - naj bi svoj odgovor sklenil ljubljanski škof.“

Interpretacijo dokumenta in njene zaključke prepuščam kajpak poklicnim zgodovinarjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.