Čudne zahteve

Javni zavodi s področja kulture so od ministrstva za kulturo prejeli neprijetno presenečenje, ki bi lahko marsikateremu dijaku, študentu ali kulturnemu delavcu odvzelo možnost zaslužka.

Po zakonu o uravnoteženju javnih financ mora ministrstvo za kulturo kot ustanovitelj ali financer izdati soglasje javnim zavodom s področja kulture za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb. Soglasja bi ministrstvo moralo izdajati za vsak primer, za vsako pogodbo posebej, a je v izogib birokratskim postopkom v splošno soglasje, s katerim potrjuje vsakoletni program dela javnih zavodov, vključilo tudi sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb.

V to soglasje pa je dodalo nenavaden ukrep, ki velja tudi za študentsko delo. Omenjenih pogodb javni zavod »ne sme sklepati s svojimi zaposlenimi niti z njihovimi družinskimi člani … in osebami, ki z zaposlenimi živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti«.

Razlog naj bi bil seveda preprečevanje klientelizma, zaposlovanja po sorodstvenih vezeh. Pri ukrepu se sklicuje na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in na institut nasprotja interesov. To so okoliščine, ki vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe, ker bi skušala pridobiti koristi zase ali za družinske člane in osebe, s katerimi je bila v stiku.

Kot pojasnjujejo v Komisiji za preprečevanje korupcije, so med najpogostejšimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje ali videz nasprotja interesov, ravno različne oblike zaposlovanja družinskih članov. »Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.«

Na prvi pogled to zveni smiselno. A težko je verjeti, da bi sklenitev vsake pogodbe z družinskim članom katerega od zaposlenih pomenil hudo grožnjo objektivnosti in nepristranskosti zavoda.

Ali kot je v Dnevniku zapisal nekdanji ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan: »Zakaj neka študentka pod enakimi pogoji kot vsi drugi ne bi smela zvečer v gledališču ščipati vstopnic in zaslužiti kak evro samo zato, ker je njena mama tam zaposlena kot čistilka, s plačo, s katero ni mogoče financirati hčerinega študija?« Podobno je s člani številnih umetniških družin. Mar zaradi sorodstvenih vezi ne bodo mogli več skupaj pripravljati vrhunskih gledaliških predstav?

Tudi zavodi so do tega ukrepa kritični: v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju so ministrstvo že zaprosili za pravno utemeljitev ukrepa, a so prejeli strokovno nezadovoljiv odgovor. Na ministrstvo so zato naslovili zahtevo po umiku ukrepa, odziv še ni znan, saj se zakoniti rok za izpolnitev zahteve še ni iztekel.

Bolj kot za obliko boja proti klientelizmu gre za lov na čarovnice. Če bi bila kakšna zaposlitev resnično sporna in bi se pojavil sum korupcije, še vedno obstaja Komisija za preprečevanje korupcije, ki bi lahko te sume potrdila ali ovrgla.