Svoja vrata zapirajo tri dvojezične šole na avstrijskem Koroškem

Z novim letom na avstrijskem Koroškem zapirajo dve podružnični dvojezični šoli, in sicer v krajih Radiše in Medgorje, ter malo šolo v kraju Srednje Trušnje. Avstrijska Koroška zmanjševanje števila ljudskih šol utemeljuje na eni strani s prevelikim številom učiteljev, zaposlenih v ljudskih šolah, in s tem prilaganjem števila učiteljev drugim primerljivim zveznim deželam v Avstriji ter željo po dvigovanju kvalitete na pedagoškem področju, predvsem v smislu nudenja širše dodatne ponudbe, ki jo vidijo v obliki šolskih centrov.

Iz dvojezičnega šolstva v Celovcu pojasnjujejo, da pri reorganizaciji šolske mreže upoštevajo manjšinski šolski zakon za avstrijsko Koroško iz leta 1959, v katerem je določeno tudi območje, kjer se mora poučevati dvojezično. Na tem območju je mogoče ustanavljati ljudske šole, ki pa jih bodo z novim šolskim letom zamenjale nove srednje šole.

Na omenjenem dvojezičnem območju se je letos poučevalo slovenščino na 66 ljudskih šolah – od teh je bilo šest podružničnih – in na 18 glavnih šolah. Delovali pa sta tudi dve dvojezični šoli izven veljavnega dvojezičnega območja, v Celovcu. Od skupno 68 ljudskih šol so bile na 64 šolah prijave k dvojezičnemu pouku. Z novim šolskim letom bodo na območju dvojezičnosti torej možne prijave k dvojezičnem pouku le še na 63 ljudskih šolah – od tega na štirih podružničnih šolah, v Celovcu pa še vedno na dveh. Skupaj bo dvojezični pouk torej potekal še na 65 ljudskih šolah.

Zanimanje za dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem pa se ne zmanjšuje, pojasnjujejo na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi v letošnjem šolskem letu so se prijave k dvojezičnemu pouku povečale za 1,3 odstotka. Dvojezični pouk je obiskovalo 2240 učencev, kar predstavlja približno 45 odstotkov vseh učencev na območju dvojezičnosti. A ob tem na uradu poudarjajo predvsem dvoje. Prvič, da se morajo standardi za manjšinsko šolstvo razlikovati od standardov šolstva večinskega naroda in da morajo biti predmet posebne obravnave. In drugič, da je slovenska manjšina enakopraven sogovornik državnim organom pri obravnavanju tega vprašanja in da pri tem ne prihaja do sprememb in znižanja že pridobljenih pravic brez njihovega soglasja. Tako si bo Slovenija še naprej prizadevala za rešitve na področju šolstva, ki so naklonjene slovenski manjšini. Nadaljnji korak poskusov k zagotavljanju višje kakovosti dvojezičnega pouka predstavljajo tudi izmenjave jezikovnih asistentov med avstrijsko Koroško in Slovenijo, so še pojasnili na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Z zapiranjem dvojezičnih šol pa so se na Koroškem srečali že leta 2001, ko smo pisali v Mladini o tamkajšnji vladi, ki je omenjenega leta zategovala proračunski pas, med posledicami pa je bilo predvideno tudi zmanjšanje sredstev za šolstvo. Nekateri ukrepi so zadevali delovanje dvojezičnega šolstva – odpravo dvojezičnega pouka na osmih osnovnih šolah na Koroškem.

In zakaj še je potrebno ohranjati pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem? Če se spustimo malo dlje v zgodovino in skrajnost, lahko na tej točki izpostavimo še sledeča dejstva, s katerimi so se v preteklosti srečevali koroški Slovenci. O tem je za Mladino pisal Borut Mekina, o koroški domovinski službi oziroma Kärntner Heimatdienst (KHD) natančneje. Ta si je od svoje ustanovitve po koroškem plebiscitu marca 1920 ves čas prizadevala za nasilno germanizacijo koroških Slovencev. Njegovi člani so zagovarjali razlago, da so se po koroškem plebiscitu Slovenci odločili za dokončno ponemčenje. In celo še leta 2003 »so heimatdienstovci od avstrijskih oblasti zahtevali odstranitev partizanskih spomenikov, ravno tako so tedaj zahtevali odstranitev dvojezičnih tabel, ukinitev dvojezičnega šolstva in tudi dvojezičnih maš, ki jih je prenašala avstrijska javna televizija ORF.« Mekina piše sicer, da se aktivnega boja proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem večinoma ne gre več, izpostavlja pa, da »je pa hkrati res, da tudi zdesetkana slovenska manjšina na Koroškem ni več tako pomembna sila, kot je bila nekoč.« Za Mladino je izpostavil še nekaj najagresivnejših avstrijskih akcij proti slovenski manjšini.

Koroški Slovenci pa so se v preteklosti srečevali tudi že z izjavami kot je, da »niso pravi Korošci«, in sicer iz ust koroškega svobodnjaškega politika Haralda Doberniga, smo pisali v Mladini.

Pisali smo tudi o političnih razpravah o dvojezičnih kažipotih na avstrijskem Koroškem.