Več ali manj pooblastil za evropsko komisijo?

Julija je francoski predsednik Francois Hollande pozval k ustanovitvi vlade evroobmočja, ki bi imela svoj proračun in demokratično kontrolo parlamenta. Grožnja po njegovih besedah ni preveč Evrope, ampak njena nezadostnost, Evropa je dopustila, da so njene institucije postale šibkejše, članice EU imajo težave najti skupni jezik. Njihovi parlamenti so preveč oddaljeni od odločanja, ljudje pa se obračajo vstran od Evrope. To so izkoristile populistične stranke, je opozoril Hollande.

Nato je italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan dejal, da njegova država podpira odločen korak k vzpostavitvi Evropske politične unije, ker je to edina možnost, da bo evro kot skupna valuta preživel. Francosko in italijansko vlado vodijo socialisti. Obe vladi si prizadevata tudi okrepiti vlogo evropske komisije.

Največja in najbolj vplivna država v EU Nemčija na drugi strani nasprotuje krepitvi moči evropske komisije in poglabljanju Evropske unije. Njen finančni minister Wolfgang Schäuble je nedavno opozoril, da mora evropska komisija ohraniti pravo ravnotežje med svojo politično funkcijo in vlogo, ki jo ima kot varuhinja evropskih pogodb. Postavil je pod vprašaj, ali komisija res nevtralno zahteva od držav članic, da spoštujejo predpise glede proračunske politike. Po oceni Nemčije je do držav, ki nepretrgoma kršijo pravila glede proračunskega primanjkljaja, premalo ostra. Na neodvisna telesa bi Nemci prenesli tudi sedanje pristojnosti evropske komisije glede izdaje dovoljenj za združitve podjetij in protikartelni nadzor.

V Nemčiji je zdaj na oblasti velika koalicija med konservativnimi krščanskimi demokrati (CDU/CSU) in socialisti (SPD), vendar ko gre za nemške interese med temi strankami ni razlike. V novih institucijah, na katere bi Schäuble prenesel določena najpomembnejša pristojnosti, ki jih ima zdaj evropska komisija, bi seveda imela odločilno besedo Nemčija. Ko gre za spoštovanje proračunskih pravil EU, si Nemci prizadevajo za avtomatsko uveljavitev, ker vedo, da le tako lahko dosežejo strogo spoštovanje teh pravil po njihovih željah. Francozi in Italijani pa temu odločno nasprotujejo, ker vedo, da bi s tem izgubili možnosti za bolj prožno uporabo pravil. Ker zdaj o sankcijah odločajo države članice, Francozov zaradi njihovega presežnega proračunskega primanjkljaja v zadnjih letih ni doletela kazen.