Čisto mesto, lačne živali

Mestna občina Ljubljana je na zadnji dan julija sprejela odlok, ki med drugim prepoveduje hranjenje živali na javnih površinah. Izjema je park Tivoli. Predvidena kazen je visokih sto evrov.

Svetniki Združene levice (ZL) menijo, da je bil odlok pripravljen na hitro in nestrokovno. »To je popolnoma nečloveško, da bi kaznovali ljudi, ki hranijo te živali,« razburjeno pove svetnica ZL Nataša Sukič. Župan Zoran Janković je zadržanje odloka že zavrnil, ZL pa namerava na septembrski seji dati pobudo za potrebne spremembe.

Sukičeva poudarja, da bodo ljudje tako ali tako še naprej hranili živali, »samo kaznovali jih bodo za nekaj, kar je sicer plemenito dejanje«. Ali to pomeni, da bodo redarji oglobili starejše občane, ki hranijo golobe? Na občini na to vprašanje niso odgovorili, iz odloka pa je razvidno, da naj bi bilo bistvo prepovedi zagotavljanje higiene.

Na Jesenicah, kjer so takšen odlok sprejeli že leta 2010, pojasnjujejo, da so javne površine sedaj čistejše, a prostovoljec iz društva za varstvo živali Lajka Žiga Kosec meni, da so takšna pojasnila smešna: »Za onesnažene zelenice in druge javne površine je kriv človek in ne živali. Ne morem pa se znebiti vtisa, da so pravi razlogi zamolčani.« S tem namiguje na zavezanost mesta visokim okoljskim standardom, Ljubljana je namreč leta 2014 v Københavnu postala zelena prestolnica Evrope 2016. Kosec meni, da trajnostna vizija ne upravičuje krutih posledic, ki jih bo imel odlok za živali.

Ljubljanska občina sicer z zavetiščem na Gmajnici sodeluje pri omejevanju populacije prostoživečih živali. Obstajal je program za omejevanje populacije golobov, a so ga opustili. Vodja tega zavetišča Marko Oman ob novem odloku omenja morebitne težave pri ulovu prostoživečih mačk. »Če bomo izvajali ulov, računamo na dodatna pojasnila, da se to ne bo štelo za hranjenje.« Prostoživeče mačke namreč pri ulovu privabijo s hrano. Nato jih sterilizirajo in vrnejo v okolje, kjer se hranijo. Lajkin prostovoljec Žiga Kosec opozarja, »da so te mačke vajene rednega hranjenja, in če bi se to nehalo, bi bile prisiljene prestopiti meje svojega ozemlja, silile bi v bližino ljudi in iskale hrano po smeteh.«

Kosec meni, da je ureditev mest za hranjenje najprimernejša rešitev. »Mesta bi bilo treba določiti na podlagi mačjih kolonij, ki na nekem območju že živijo, selitev mačk bi bila namreč neustrezna rešitev.« Ob tem omenja posamezna območja v Italiji, kjer so takšna hranišča že urejena. Na tako urejenih območjih mačke živijo svobodno v kolonijah in imajo svojega oskrbnika, pravijo pa jim gatti liberi. To naj bi bil primer dobre prakse, ki krepi odnos do živali. Podobno bi se lahko uredilo tudi hranjenje golobov, saj z golobnjaki ne bi smelo biti nič narobe.

Odlok, ki sicer še ni začel veljati, tako pravzaprav zavira kulturo skrbi za živali. »Razumeti morate, da je početje hraniteljev nesebično,« dodajajo pri Lajki. Prepoved nalaga le dodatna finančna bremena, namesto da bi se problematika prostoživečih živali reševala sistemsko.

Po nekaterih informacijah naj bi bilo mesto Ljubljana vendarle pripravljeno popustiti in urediti vsaj hranišča v četrtnih skupnostih.